Sovjetski vojni ujetniki na zbirni točki Wehrmachta, najverjetneje v Belorusiji, v začetku julija 1941. Foto: dpa Picture Alliance
Sovjetski vojni ujetniki na zbirni točki Wehrmachta, najverjetneje v Belorusiji, v začetku julija 1941. Foto: dpa Picture Alliance

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo danes ob 18.00 odprli gostujočo razstavo nemško-ruskega muzeja Berlin-Karlshorst z naslovom Razsežnosti zločina – sovjetski vojni ujetniki v drugi svetovni vojni.

Razstavo, pri kateri so poleg omenjenega muzeja sodelovali še Nemški zgodovinski inštitut iz Moskve, spominsko obeležje nekdanjega koncentracijskega taborišča Flossenbürg, Fundacija za spodnjesaške spomenike in nemška komisija za vojne grobove, so pripravili ob 80. obletnici napada Nemčije na takratno Sovjetsko zvezo.

Dvojezično razstavo v nemškem in angleškem jeziku spremlja tudi katalog, ki poleg vsebine razstave vsebuje tudi kratke eseje. Že ob postavitvi so jo zasnovali kot potujočo razstavo.

Dvaindvajsetega junija 1941 je nacistična Nemčija napadla takratno Sovjetsko zvezo. Do konca vojne je nemška vojska zajela okoli 5,7 milijona vojakov rdeče armade. Ravnanje z njimi je imelo elemente kaznivega dejanja. Pri tem so pomembno vlogo odigrala protiboljševištična in rasistična stališča ter vojaški in gospodarski interesi nacističnega režima.

Skupinica osvobojenih sovjetskih vojakov, 11. januarja 1942. Foto: Timofei Melnik, BMK, Berlin
Skupinica osvobojenih sovjetskih vojakov, 11. januarja 1942. Foto: Timofei Melnik, BMK, Berlin

Kdor je preživel, je bil "sumljiv"
Skupno je umrlo več kot tri milijone sovjetskih vojnih ujetnikov. Številne so ustrelili, večina pa jih je umrla zaradi lakote in bolezni, predvsem do pomladi 1942. Tisti, ki so kalvarijo preživeli, so se nato morali v Sovjetski zvezi spopadati z nezaupanjem oblasti: zanje je veljal splošni sum izdaje in so bili desetletja socialno zapostavljeni.

Z več kot tremi milijoni mrtvih so sovjetski vojni ujetniki ena največjih skupin žrtev nemških množičnih zločinov, a se jih še danes komajda spominjajo, so zapisali organizatorji razstave.

Razstava je razdeljena na devet poglavij, ki segajo vse do sedanjosti. Biografije predstavljajo usode posameznikov, zemljevid Evrope prikazuje izbrane lokacije taborišč in število žrtev, še piše na spletni strani nemško-ruskega muzeja Berlin-Karlshorst.

Prehodno taborišče za vojne ujetnike v Orši. Nemci so težko obvladovali ogromen pritok ujetnikov in v prenatrpanih taboriščik ni bilo poskrbljeno niti za najosnovnejše. Foto: Timofei Melnik, BMK, Berlin
Prehodno taborišče za vojne ujetnike v Orši. Nemci so težko obvladovali ogromen pritok ujetnikov in v prenatrpanih taboriščik ni bilo poskrbljeno niti za najosnovnejše. Foto: Timofei Melnik, BMK, Berlin