Priznanja so dobili Mojca Cerjak, Matija Medved in Lidija Plestenjak. Za življenjsko delo je bil nagrajen Daniel Demšar.

Lila Prap. Foto: BoBo
Lila Prap. Foto: BoBo

Cankarjev dom gosti 14. Slovenski bienale ilustracij. Odprtja v živo letos zaradi slabe epidemiološke slike ni bilo, razglasitev nagrajencev pa je bilo mogoče spremljati prek Facebooka.

Slikanica Ptiči?! (Mladinska knjiga, 2019). Foto: Nadina Štefančič
Slikanica Ptiči?! (Mladinska knjiga, 2019). Foto: Nadina Štefančič

Lila Prap je nagrajena za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?! (Mladinska knjiga, 2019). Umetničin likovni izraz, ustvarjen s suhimi pasteli na temno, večinoma črno podlago, je na prvi pogled prepoznaven. Pri njenem domišljijskem in ustvarjalnem pristopu, pri čemer se avtorica približuje logiki svojega (najmlajšega) občinstva, gre za dojemanje na ravni intuitivnih vtisov celote, je v utemeljitvi zapisala žirija. "V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komunikacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice," med drugim piše v utemeljitvi.

Sorodna novica Lila Prap: V svoje slikanice vedno dodam nekaj potuhnjenih šal za starše

Ana Zavadlav je plaketo prejela za ilustracije v knjigi Jež in samotni občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena, lani izdani pri Mladinski knjigi. Po besedah žirije nagrajenka že desetletja ustvarja barvne ilustracije za otroke, "ki hudomušno vznikajo na krilih njene domišljije". Včasih, ko išče različne likovne rešitve in kombinacije, s katerimi postopno sestavlja prizore, je njen pristop bolj razumski, drugič bolj neposreden in spontan, piše v utemeljitvi.

Škerl, ki plaketo prejme za ilustracije slikanice Rajski vrt: Zgodba o Sloveniji nemške zbirateljice ljudskega slovstva Erike Eichenseer, letos izdane pri založbi Miš, po oceni žirije za vsako pravljico, zgodbo ali pesem najde svoj slikarski odgovor, "vedno pravljičen in resničen obenem, vselej dopolnjen s posebej dognanimi in ubranimi barvnimi odtenki".

Sorodna novica "Če v ilustracijo postaviš človeško figuro, je prizor v hipu bolj krut"

Priznanje Hinka Smrekarja prejme Mojca Cerjak za ilustracije v knjigi Sr(e)čna dežela ob pesmih Zvezdane Majhen (Založba Ajda, 2015). Umetnica z akvarelno izbrano barvno paleto tke lastne domišljijske pripovedi ob verzih pesnice, s katero sta že dolgo ustvarjalno povezani, piše v utemeljitvi.

Za digitalno ilustracijo Prvi koraki, nastalo leta 2020, je s priznanjem nagrajen Matija Medved. Kot piše v utemeljitvi, je umetnik znan po po svojem spontanem slogu, s katerim je zaznamoval posthumno izdajo poezije Toneta Pavčka. Njegova nova vizualna pustolovščina spominja na tehniko pointilizma, ki se s strukturiranjem barvnih točk šele v gledalčevem pogledu poveže v podobo.

Priznanje za poljudnoznanstveno ilustracijo so namenili Lidiji Plestenjak za ilustracijo Crested Owl (Lophostrix cristata), katere izvirnik je nastal leta 2019. Mlada ilustratorka se preizkuša na področju, "ki kaže resničnost, a kot selekcioniran prikaz informacij, za katere želimo, da jih gledalec razume in si z njimi širi svoje poznanje. Pri tem izkorišča zakone estetike in pravila likovne teorije", je zapisala žirija.

Na letošnjem bienalu so podelili še več drugih priznanj in pohval. Posebno pohvalo je prejela Huiqin Wang za ilustracije ob besedilu Milana Dekleve v knjigi Mala Alma na veliki poti (Mladinska knjiga, 2020), posebno priznanje za mladega ustvarjalca pa je prejel Jure Brglez za digitalno ilustracijo Čapljina pečenka (Lahkonočnice), ki je bila lani ustvarjena kot naslovna ilustracija za A1.

Cankarjev dom gosti 14. Slovenski bienale ilustracij. Foto: Cankarjev dom/Milan Erič
Cankarjev dom gosti 14. Slovenski bienale ilustracij. Foto: Cankarjev dom/Milan Erič

Posebno pohvalo po izbiri člana žirije Silvana Omerzuja je prejela Ana Maraž za ilustracije v knjigi Kako dolg je čas (Beletrina, 2019), posebno pohvalo po izbiri Zvonka Čoha pa Maja Šubic za ilustracije v knjigi Visoška kronika: Dramatizacija v poljanskem narečju – Andrej Šubic (Modrijan, 2020).

Posebno pohvalo po izbiri Petre Černe Oven je dobila Andreja Gregorič za ilustracijo Mestno življenje III, ki je lani nastala v mešani tehniki in kolažu, pohvalo po izbiri predsednice žirije Tatjane Pregl Kobe pa Eva Mlinar za ilustracije v knjigi Vinjete Straholjubca (VigeVageKnjige, 2019).

Posebno pohvalo žirije za zamisel in izpeljavo projekta je prejela Tamara Rimele za ilustracije v knjigi Sto dejstev o Prekmurju (Pomurski muzej, 2019).

Žirija v sestavi Tatjana Pregl Kobe (predsednica), Petra Černe Oven, Silvan Omerzu, Zvonko Čoh in Nina Pirnat Spahić je letos pregledala 126 prijavljenih ilustratorskih projektov in na razstavo uvrstila 81 avtorjev, kar je največ doslej. Nagrajenec za življenjsko delo je na razstavi predstavljen zunaj tekmovalnega dela bienala z izborom ilustracij in knjig.

Nagrada Hinka Smrekarja za življenjsko delo

Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) je Daniela Demšarja za prejemnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo na bienalu ilustracije predlagala zaradi obsežnega in kakovostnega ilustratorskega opusa, inovativnosti pri iskanju novih tehnoloških procesov tiskanja na papir ter brisanja meje med ilustracijo in sliko. Predvsem pa zaradi globokih sledi, ki jih pušča za sabo v svetu knjižne avtorske ilustracije, piše v sporočilu za javnost. Odločitev o nagrajencu je nato sprejela ilustratorska sekcija ZDSLU-ja.

Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo prejme Daniel Demšar. Foto: Cankarjev dom/Urška Batistič
Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo prejme Daniel Demšar. Foto: Cankarjev dom/Urška Batistič

Leta 1954 rojeni slikar, grafik, ilustrator in lutkar je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral pri profesorju Štefanu Planincu. Med letoma 1986 in 2015 je sodeloval z revijo Ciciban. Z Ireno Majcen in Judito Krivec Dragan je bil leta 1992 pobudnik za ustanovitev sekcije ilustratorjev pri ZDSLU-ju.

Od leta 2000 živi v Grižah pri Sežani ter se ukvarja s slikarstvom, grafiko, knjižno ilustracijo in lutkovnim gledališčem. Svoje delo je predstavil na 39 samostojnih in 59 skupinskih razstavah doma in v tujini ter se doslej udeležil skoraj vseh razstav bienala ilustracij. Ilustriral je več kot 50 knjig. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Hinka Smrekarja (2010), vpis na častno listo IBBY in Levstikovo nagrado za življenjsko delo (2013).

Odprtja v živo v Cankarjevem domu zaradi koronakrize ne bo. Foto: RTV Slovenija/Ergyn Zjeci
Odprtja v živo v Cankarjevem domu zaradi koronakrize ne bo. Foto: RTV Slovenija/Ergyn Zjeci

Kot še piše v sporočilu za javnost, je Demšar od samega začetka ustvarjanja eksperimentator, kdaj tudi inovator ter iskalec novih, drugačnih rešitev in tehnoloških posegov pri slikanju in risanju na papir. Z izvirnimi posegi v likovnem polju neredko orje ledino na področju brisanja meja med ilustracijo in čistim slikarstvom.

Vse od leta 1993

CD kontinuirano organizira Bienale ilustracije skupaj z ZDSLU-jem od leta 1993. Ta likovna manifestacija tako že več kot četrt stoletja združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev ter njihove najboljše dosežke potrjuje z nagrado, plaketami in priznanji Hinka Smrekarja.

Razstava ves čas ohranja ustvarjalno moč in razkriva odličnost slovenske ilustracije z najrazličnejšimi avtorskimi poetikami, hkrati pa spremlja nove likovne izraze, rešitve in tehnike, saj umetniki ves čas prenavljajo slikarske tehnike, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. Poleg tega je dragocen prispevek k uveljavljanju ilustracije, ki je v svojem največjem segmentu otroške ilustracije nepogrešljiva pri sooblikovanju likovnega razumevanja mladih in najmlajših, še piše v sporočilu za javnost.

Razstavo, ki bo v Galeriji CD na ogled od 16. novembra do 31. marca, spremlja obsežen katalog, v katerem so objavljeni vsi udeleženci in nagrajenec za življenjsko delo. Uvodno besedilo v katalogu z naslovom Jajčna tempera, jotabajti in svet podob vmes je prispevala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Petra Černe Oven.