Po prvi razstavi, na kateri so bila predstavljena Smrekarjeva dela, nastala med letoma 1902 in 1917, bo tokrat na ogled okoli 200 del tega vsestranskega slovenskega umetnika, ki so nastala po prvi svetovni vojni pa vse do njegove smrti leta 1942.

"V teh letih je Smrekar v svojem silnem ustvarjalnem zanosu prestopil z ozkih slovenskih meja na občečloveško, svetovno področje," so zapisali v Narodni galeriji ob odprtju razstave.

Umetnik je v tem obdobju doživel ustvarjalni preobrat – od umetnika, polnega idealov in mladostne zagnanosti, k umetniku, ki je postajal vse bolj zagrenjen. Podobe okoli njega so bile spačene. "Zato nas ne sme čuditi, da je postal v tolikšni meri karikaturist in skoraj absoluten cinik kot vsi obupani, neverni idealisti."

Temnejše obdobje Smrekarjevega ustvarjanja

V tem obdobju je ustvaril številne lastne karikature in karikature sodobnikov, družbenopolitične satire ter ilustracije za različne publikacije in knjige, veliko je pravljičnih prizorov s škrati in vilami ter hudomušnih planinskih prizorov.

Kot so zapisali, je vsestranski umetnik spremljal domače in tuje družbenopolitične dogodke in bil na tekočem o svetovnih procesih ter tudi o lokalni črni kroniki. Vse, kar je videl in občutil, kar ga je ganilo in pretreslo, je dobilo obliko v njegovih risbah. Z izjemno preciznostjo je opozarjal na tisto, kar prepoznavamo kot trajne napake človeškega značaja, zato so njegove podobe nadčasovne.

Še posebej izstopata dva cikla: grafični cikel Sedem naglavnih grehov in cikel risb Zrcalo sveta, na katerih je ostro obsodil družbo oziroma njene posameznike, predvsem njihovo moralo in neurejene, zmedene družbene razmere.

Pretresljivim risbam psihičnih bolnikov, skicam za razpis za poslikavo hodnika banske palače, slikam v olju in kipom v žgani glini so sledile ilustracije za Andersenove pravljice. Na prihajajoči nacizem je opozoril tudi na vrsti političnih karikatur s podobami Hitlerja, Stalina in njegovih generalov, Churchilla, Roosevelta.

Hinko Smrekar (1883–1942) je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice 20. stoletja. Je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih in fantastičnih prizorov, z ilustracijami za literarna dela je pomagal povzdigniti knjižno opremo na mednarodno raven, tenkočutno je ilustriral otroška dela.

Ustvaril je okoli 2000 del, med slovenskimi umetniki pa ima največ avtoportretov in avtokarikatur. Bil je zelo priljubljen med ljudmi. Opisovali so ga kot vedno nasmejanega in dobrovoljnega, poleti oblečenega v kratke hlače in s slamnikom ter z nepogrešljivo sprehajalno palico. Med fašistično okupacijo Ljubljane leta 1942 je bil ustreljen v Gramozni jami.