V Fotografskem muzeju Maribor so pripravili razstavo Oda življenju z deli avtoric Maje Šivec in Nataše Segulin. Na njunih fotografijah imajo izmenjujočo se vlogo ženski liki in neprosojen prodor svetlobe v objemu teme in tišine.

"Nekaj svežega in nepričakovanega se zgodi z vzporedno predstavitvijo fotografij dveh umetnic, Maje Šivec in Nataše Segulin, ki sicer intimno ustvarjata vsaka zase, prva s pripravo v ateljeju, druga spontano na različnih krajih sveta. Preplet njunih (v izhodišču) tako različnih fotografij postane njuna skupna zgodba, oda življenju," je zapisala kustosinja razstave Tatjana Pregl Kobe. "Pri obeh fotografinjah vznikajo podobe iz temnih ozadij in jih je mogoče zaznati kot odmev tišine: pri neposrednih upodobitvah ženskih aktov Maje Šivec sugestivno nazoren, pri minimalističnem vdoru neprosojne svetlobe v prostor podob Nataše Segulin pa nerazložljivo mističen."

Večinoma fotografije potrjujejo, da je način, kako vidimo svet, resničen, pri čemer pa je drugačna izpovedna magija, imenovana umetnost, dana le vrhunskim pripovedovalcem vizualnih zgodb. Razstavljena dela gledamo večinoma skozi subjektivna očala in si z nevtralnim pogledom ustvarimo lastno predstavo. Predstavljenega niza fotografij ne vidimo nujno takšnega, kot sta ga vsaka po svojih zamislih ustvarili fotografinji, temveč imamo kot gledalci o njem (lahko tudi) svojo predstavo, še beremo v zapisu kustosinje.

Glede teže njune skupne vizualne pripovedi pa Tatjana Pregl Kobe zapiše: "Rojstvo, ljubezen, smrt. Ob vseh teh fotografijah, ki s simboliko dominirajoče svetlobe ne pričajo o koncu, temveč o trajanju, prihodnosti in življenju, švigajo leta, se množijo spoznanja. Take vizualne zgodbe – poleg misteriozno zapeljivih, v temine izginjajočih ženskih teles in pretanjenih sublimnih umestitev svetlobnega izžarevanja v (skoraj) nadrealistične kompozicije – sporočajo, kako gledati na svet, kako si ga razlagati in kako v njem živeti. In, ne nazadnje tudi, kako prisluhniti vselej tako živo navzočim verzom Pabla Nerude v pesmi Oda življenju: 'Počasi umira, kdor ne sprašuje po tistem, česar ne ve, kdor ne sledi svojim sanjam'. Sporočilo teh podob je torej vizualna zgodba o življenju, ki navdihuje slehernega gledalca prav tako kot skrivnostne pesnike. Tisti, ki so priča tej lepoti (svetlobnega sija, kot bi se izvil iz globin človekove duše), vedo, da je zrastla iz tišine, samote in zbranosti."

Maja Šivec se je rodila leta 1975 v Slovenj Gradcu. Leta 2001 je absolvirala na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, vendar se je po študiju popolnoma posvetila kreativni fotografiji. Leta 2009 se je ob delu na Pedagoški fakulteti Maribor vpisala na smer likovne umetnosti in leta 2013 pridobila naziv profesorica likovne pedagogike. Dalj časa je bila zaposlena v Fotoklubu Maribor, katerega članica je postala leta 2000.
Imela je že več kot 50 samostojnih razstav, med drugim je leta 2021 razstavila cikel aktov Telo in gesta v galeriji Azit v Seulu. Živi in ustvarja v Mariboru.

Nataša Segulin se je rodila leta 1948 v Kopru. Leta 1973 je diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani. Dolga leta je bila zaposlena kot novinarka, urednica in odgovorna urednica na TV Koper/Capodistria. S fotografijo se je spogledovala že med študijem umetnostne zgodovine, pozneje med dolgoletnim novinarskim delom na področju kulture, v celoti pa se ji je posvetila leta 2011. Od leta 2013 razstavlja na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2019 je izšla njena prva fotoknjiga Lumen. Živi v Ljubljani.