Foto: Galerija P74/Jože Barši
Foto: Galerija P74/Jože Barši

Časopis je bil natisnjen na prepognjenem formatu A3, pri čemer bila prva stran namenjena reklamiranju tega, kar mu je bilo v tistem času všeč. Notranje strani so bile namenjene besedilom o kiparstvu in arhitekturi, na zadnji strani pa je bila objavljena fotografija njegovega dela.

"Rad imam časopise in ne vem, kaj bi s katalogi"
V nulti številki časopisa je na prvi strani objavil stavek: "Rad imam časopise in ne vem, kaj bi s katalogi". V naslednji številki časopisa je objavil novico o smrti kiparja Donalda Judda (1928–1994).

Barši je v zadnjih letih kot svoj osnovni izrazni medij večkrat uporabljal zapisano besedo in različna filozofska besedila. Zanimali so ga predvsem avtorji, ki so bili po njegovi oceni pozabljeni ali nerazumljeni. In tako tudi razstava, ki je trenutno na ogled v Galeriji P74, nadaljuje temo spominjanja in pozabljanja.

Ustvarjalec v vsakem od dveh galerijskih prostorov razvija svojo temo: eden je posvečen časopisom, drugi delu Judda. Barši tako v času, ki tiskanim izdajam časopisov ni več naklonjen, poudarja fizičnost časopisov, ki jih nabira dlje časa. Še zmeraj ga zanimata časopisni papir (kot oblikovani nosilec časopisnih vsebin) in raznolikost časopisov, s to razstavo pa tako galerijo spreminja v notranjost velike trafike, je mogoče prebrati v najavi.

Do dela Donalda Judda "zavzema kritično držo in ga povzema na način, ki Juddove ideje spreminja. Zanima ga ali je v modernizmu 60. let še kaj operativnega v odnosu do današnjega časa. Donald Judd, znan po svojih minimalističnih delih, ki niso bila obremenjena s funkcionalno vsebino, je po drugi strani izdeloval tudi pohištvo. Do pohištva, čeprav formalno zelo podobnega njegovi umetniški praksi pa je bil kot umetnik zadržan. Abstraktnost minimalizma tistega časa je bila tako rekoč kanon minimalizma. Baršija osebno zanima presek teh dveh praks, formalizem minimalizma na eni strani in uporabnost pohištva na drugi," še piše ob razstavi.

Množica raznolikih interesnih področij
Leta 1955 v Ljubljani rojeni Jože Barši je diplomiral iz arhitekture (FAGG) in kiparstva (ALUO), kjer je opravil tudi specialko. Od leta 1988 je poučeval na oddelku za kiparstvo ALUO v Ljubljani, od leta 2006 kot redni profesor, leta 2001 pa je kot gostujoči profesor predaval na Indiana University of Pennsylvania v ZDA.

Njegovo delo obsega raznolika interesna področja, od site specific del do radijskega oddajanja kot prostora razstavljanja, javnih predavanj, zvočnih in konceptualnih del. Leta 1995 je razstavljal na 4. mednarodnem Istanbulskem bienalu in dve leti pozneje zastopal Slovenijo na Beneškem bienalu. Sodeloval je na številnih mednarodnih in domačih seminarjih, konferencah in razstavah ter imel več javnih predavanj in sodeloval na več rezidencah v tujini.

Jože Barši je prejemnik nagrade zlata ptica za področje vizualnih umetnosti (2010) in Jakopičeve nagrade (2014).