V središče postavlja različne aspekte nasprotnega, vse to pa zaobjema naslov razstave Prostor s potencialom premika. Odprtje bo nocoj ob 20.00, ujamete pa jo lahko do 5. maja. Razstavo je kurirala Ana Mizerit.

Predstavljeni umetnice in umetniki v refleksiji o sodobni fotografski praksi in njenem nihanju med reprezentacijo in participacijo gledalca vključijo v drugačno časovno-prostorsko percepcijo, o kateri lahko razpravljamo v okviru koncepta heterotopije. Pojem se nanaša na fizične ali konceptualne prostore, ki so opredeljeni kot "drugi prostori", saj je njihova pozicija zunaj pravilnega položaja, zato jih lahko obravnavamo tudi kot protipoložaje ali protikraje.

Njihova značilnost je, da konvencionalno reprezentirajo in reflektirajo, hkrati pa tudi sprevračajo in transformirajo, zato služijo kot mesto možnega in novega. Foucault heterotopijo kot prostorsko prakso utemelji v nasprotju z utopijo v smislu razlikovanja med praznino utopičnega "nemesta" in konkretnostjo resničnih krajev, ki s svojim nasprotovanjem postavljajo pod vprašaj prostor, v katerem živimo, beremo ob razstavi.

Razstavljajo Jaka Babnik, Primož Bizjak, Tomo Brejc, Bor Cvetko, Jon Derganc, Jošt Dolinšek, Jošt Franko, Lin Gerkman, Tomaž Gregorič, Ištvan Išt Huzjan, Valerija Intihar, Peter Koštrun, P L A T E A U R E S I D U E, Hana Podvršič & Lana Požlep, Peter Rauch, Lucija Rosc, Špela Škulj, Aleksandra Vajd ter Ana Zibelnik & Jakob Ganslmeier.

Postavitev sledi razvoju fotografskega medija preko obravnavanja različnih fotografskih praks in pozicij umetnikov, kot izhodišče pa omenjeni koncept uporablja kot model ali metaforo. Raziskuje torej različne vidike nasprotnega. Prvi vidik se, kot je zapisala kustosinja, navezuje na spekter konceptualnih proti-prostorov oziroma proti-položajev, pri katerih gre bodisi za izgradnjo nove konstrukcije ali novega pomena v odnosu do prostora, s čimer se v delih vzpostavlja določena topološka neskladnost.

"Pogosto gre za motive prostorov ali stanj, v katerih se moramo na novo orientirati, ali za ambivalentne prostore, ki nasprotujejo običajni logiki ureditve ter z njo povezanim občutkom identitete. Ustvarjajo občutek dezorientacije ali tesnobe in fragmentarnega. Heterotopije so lahko moteče, obenem pa je v njih potencial, da izzovejo resnični prostor in naredijo vidno tisto, česar nočemo ali ne moremo videti. Njihov kontekst ustreza simptomatiki družbene stvarnosti, ki od nas zahteva, da razmislimo o alternativnih načinih delovanja tudi preko zaznavanja in ustvarjanja drugačnih fizičnih in mentalnih heterotopičnih prostorov, ki tvorijo prostor imaginacije ter poudarjajo svoj kritični potencial, obenem pa postavljajo pod vprašaj tisto, kar mislimo kot normalno."

Drugi vidik nasprotnega, ki ga izpostavlja razstava, se nanaša na premislek o potencialu fotografije, ki se giblje med svojo zgodovinsko vlogo in razvijajočim se postfotografskim stanjem. Razstava tako raziskuje fotografijo kot transformativni medij v gibanju. "To se po eni strani kaže kot sprejemanje in izkoriščanje tehnološke evolucije z uporabo digitalne tehnologije in koriščenjem umetne inteligence, po drugi strani pa obuja neke vrste arheologijo medija z vračanjem k analognim tehnikam, nagnjenostjo k enkratnosti in neponovljivosti ter z apropriacijo fotografskih arhivov. Pri tem prezentacija fotografije pogosto presega ustaljene oblike tudi z vključevanjem drugih umetniških praks, s čimer fotografija pridobiva lastnosti prostorskih razsežnosti instalacije. Poudarjena je vloga fotografije, ki je med reprezentacijo in participacijo, kar opredeljuje podobo, ki ni samo pasivni beležnik dogodkov, vezanih na preteklo, ampak je aktivna, lahko se nanaša na fizični obstoj in vpliva nanj," še piše v obrazstavnem tekstu.

Eden od aspektov razstave je koncept kopičenja časa v prostoru, s katerim je povezan tudi poseben projekt na razstavi, ki je vezan na fond fotografske zbirke Moderne galerije. V njem sodelujejo posamezne umetnice in umetniki, ki bodo ustvarili kumulativno okolje v prostoru Paviljona, začasne in fleksibilne konstrukcije, ki s svojo zasnovo prostora znotraj prostora, razstave znotraj razstave, omogoča raziskovanje in aktivacijo zbirke.

Premislek ob krajinski fotografiji
Prvo razstavo del iz fotografske zbirke Moderne galerije bosta v Paviljonu predstavila umetnika Ana Zibelnik in Jakob Ganslmeier. Njun izbor temelji na fotografijah, ki so bile posnete pred skoraj stoletjem. Ob tem sta bila pozorna na njihov način prikazovanja idealizirane različice slovenske naravne krajine kot brezčasne in polne upanja, ki sili k razmisleku o pomenu in implikacijah krajinske fotografije danes.