Sodelujoče avtorje – Jošta Franka, Terezo Kozinc, Andreja Lamuta, Nika Erika Neubauerja, Saro Rman in Lucijo Rosc – je izbral likovni kritik in kurator razstave Brane Kovič.

V 21. stoletju ni več klasičnih "šol" in struj
Kot je ob razstavi zapisal Kovič, so se ob prehodu v drugo četrtino 21. stoletja že močno začrtali obrisi menjav, ki v fotografsko polje vstopajo z novo generacijo ustvarjalcev in ustvarjalk, večinoma rojenih ob izteku minulega tisočletja. "Ne moremo sicer govoriti o kakšni 'šoli' ali prevladujočem trendu, ampak prej o nizu individualnih nagovorov, ki se osredotočajo na raziskovanja drugačnih možnosti fotografske govorice kot povsem enakopravnega in enakovrednega vizualnega diskurza v kontekstu izrekanja sodobnosti na neverbalne načine," je pojasnil.

Šesterica avtorjev, izbranih za razstavo, po kuratorjevih besedah "zgodovino fotografskega medija nesporno pozna, a prav zato do nje lahko pristopa neobremenjeno, z artikuliranjem izraznih potencialov, s katerimi na avtentičen, izviren način reflektira trenutek, ki ga živi in mu daje pomen s produkcijo podob, zaznamovanih z drugačnimi modalitetami videnja".

Skozi izbrane izseke iz opusov izbranih umetnikov se na tokratni novogoriški razstavi "konstituira pahljača diskurzivnih praks, ki pomembno sooblikujejo današnjo ikonosfero, njene perspektive in aporije. Prav zato so predstavljena dela šesterice avtorjev izhodišče za širšo kritično refleksijo položaja in vloge fotografije v vse bolj dekonstruirani realnosti, v kateri stvari postajajo vsak dan bolj nepredvidljive in izmuzljive", je med drugim še zapisal Kovič.

Jošt Franko deluje kot umetnik in fotograf, osredinja se na teme migracij, skupnosti na družbenem robu, položaja delavcev in aktualnih družbenih tem, h katerim pristopa interdisciplinarno, v različnih medijih in postopkih evidentiranja, kot so video, instalacije, kolaži.

Tereza Kozinc s svojimi fotografskimi deli raziskuje stičišča dejstev in čustev, prostorov in menjavanj lokacij, razmerij med javnim in zasebnim, vse do najintimnejših vidikov lastne eksistence.

Andrej Lamut se posveča razčlenjevanjem razmerij med fotografijo in drugimi vizualnimi mediji, njegov pristop temelji na neposrednem nagovarjanju čutov in relativnosti percepcije.

Nik Erik Neubauer se giblje med reportažno in raziskovalno fotografijo. A ne glede na okolja, v katerih nastajajo njegove fotografije, je njihov distinktivni znak avtorjeva senzibilnost, ki jim zagotavlja presežno vrednost.

Sara Rman je aktivna na več področjih vizualnega izražanja in oblikovanja. S fotografijo se poglablja v vprašanja identitete in z njo povezane posameznikove svobode, pri čemer jo zanimajo mejne situacije in njihove interakcije.

Lucija Rosc s svojo umetniško prakso združuje izkušnje s področja vizualnih komunikacij in fotografije, medija, ki ji omogoča eksperimentiranje v nizu različnih izraznih registrov.