Med podpisniki peticije so med drugimi dobitnik canske zlate palme Hirokazu Kore-eda, dobitnik nagrade žirije v Cannesu Koji Fukada in režiserka Miwa Nishikawa. "Za ta dejanja ni opravičila," so zapisali.

Kaplja čez rob brbotajoče krize je bila odpoved premiere dveh filmov režiserja Hidea Sakakija, Mitsugetsu in Hazard Lamp. Japonska revija Shukan Bunshun je namreč objavila reportažo, v kateri je navedla zgodbe več žensk, ki režiserja obtožujejo spolnega nasilja. Produkcijsko podjetje, ki je filma financiralo, je podalo načelno obsodbo neprimernega vedenja in potrdilo, da s Sakakijem ne sodelujejo več. Režiser sam se je v svoji izjavi za javnost oboževalcem in sodelavcem opravičil za odpovedani premieri in opozoril na "nepravilnosti" v članku – ni pa navedel, kakšne naj bi te nepravilnosti bile.

"Ne morem več stopiti pred vas"
Igralec Houka Kinoshita je kariero prekinil zato, ker sta dve igralki razkrili, da je pred desetletjem od njiju zahteval spolne odnose. Pred kakim tednom dni je na japonsko televizijo prišla serija, v kateri je imel Kinoshita vlogo – vsi njegovi prizori so bili izrezani. "Ne morem stopiti pred vas in nadaljevati dela v zabavni industriji po tem, kar sem storil, zato se umikam za nedoločen čas," je Kinoshita zapisal v izjavi za javnost.

Japonski mediji so poročali tudi o obtožbah na račun režiserja Shiona Sona, ki je leta 2009 na Berlinalu osvojil kritiško nagrado Fipresci. Sono, ki je znan predvsem po svojih filmih o posledicah rušilnega potresa leta 2011, se je že javno opravičil za "motnjo", priznal pa je le "pomanjkanje obzirnosti in upoštevanja ljudi okrog sebe". Namesto tega se je zavezal, da bo "nekako ukrepal" proti reviji, ki je objavila vest, da ga več žensk obtožuje spolnih zlorab. "Rad bi preučil svoja dejanja in si vzel k srcu pomanjkanje ozaveščenosti, ki sem ga pokazal kot režiser. Je pa v poročilu veliko trditev, ki so v nasprotju z resnico."

Srhljiva statistika
Morda se ne zdi presenetljivo, da se tovrstni škandali dogajajo v deželi, ki je na lestvici enakopravnosti spolov šele na 120. mestu, daleč za drugimi državami članicami G7, kot je pokazalo poročilo Svetovnega gospodarskega foruma. Vseeno pa je trenutek izredno pomenljiv: po nedavnem zmagoslavju japonskega filma – Ryusuke Hamaguchi je državi z dramo Drive My Car prinesel mednarodnega oskarja – je v državo uperjenih več oči filmske javnosti kot po navadi.

Problematika ni nova, nov je le javni diskurz o njej
Podpisniki peticije opozarjajo, da gre za dolgoletno problematiko, ki je bila doslej v japonski filmski industriji bolj ali manj javna skrivnost. Novo je edino to, da so žrtve, ki so včasih trpele v tišini, nazadnje začele razkrivati svoje izkušnje.

Zapisali so še, da so filmi vedno sad skupinskega dela – skupinsko delo pa pomeni, da je treba sodelavce spoštovati. "Režiserji ne glede na individualne sposobnosti in lastnosti ugotavljamo, da naš položaj diktiranja podrejenim v sebi inherentno nosi globoko nasilje. Zaradi naše nesorazmerne moči je prelahko škodovati drugim."