Danski filmski režiser, ki je leta 2000 negodovanja vzbudil tudi z zlato palmo za svojo Plesalko v temi, je povedal, da mu burne reakcije ljudi na njegov zadnji film ustrezajo. Zelo dobro je, da gledalci kinodvorano zapustijo z nekimi občutki.

Kritik filma pa, pravi režiser, da ne bere. "Mislim, da nisem prebral ene same recenzije. Menim, da je film kot otrok, veste, živeti mora svoje življenje," je za Reuters pojasnil von Trier, pogosto imenovan kot "enfant terrible" sodobnega filma. Danski filmar še dodaja, da se na komercialni uspeh in promocijo filma sploh ne spozna. "Vsakič, ko sem prepričan, da sem posnel uspešnico, se izkaže za popolno katastrofo."

Charlotte Gainsbourg in Willem Dafoe igrata v filmu par, ki žaluje in se spopada z občutkom krivde po smrti sina. Prav z njegovo smrtjo in s prizorom nasilnega spolnega odnosa med glavnima likoma se film tudi začne. Srhljiva zgodba se nadaljuje, ko se starša umakneta v kočo sredi gozda, ki se imenuje Eden (Raj), tam pa gredo stvari le še na slabše. Psihiater, ki ga igra Defoe, je pohabljen, podobno tudi njegova obremenjena žena.

Ob nazornih prizorih nasilja, penetracije in pohabljanja splovil so na filmskem festivalu v Cannesu prvi gledalci filma nervozni komaj dočakali konec, si zakrivali oči in celo vpili. Okoli projekcij na festivalu pa se je napletla prava 'urbana legenda' češ da so vsaj štirje gledalci na sedežih omedleli.

Tudi Dafoeju se obrne želodec
Willem Dafoe je o najbolj kontroverznih prizorih filma v intervjuju za Guardian povedal, da jih tudi sam gleda s težavo, a se mu zdi tak prikaz pomemben za samo prepričljivost zgodbe. "Če čutiš film, te bo to potegnilo še globlje vanj in ustvarilo lažje poistovetenje z liki, če filma ne čutiš, te potegne stran."

Von Trier, ki si je sloves najkontroverznejšega še živečega svetovno znanega režiserja ustvaril tudi s filmi, kot so Lom valov, Plesalka v temi, Dogville in Manderlay, je prav Antikrista (Antichrista) označil za najpomembnejši film svoje kariere. Razlog za to vidi v tem, da je bil film nekakšna terapija, s katero se je izvlekel iz dolgotrajne depresije. "Gre za povsem praktičen pristop - če snemam film, s katerim sem resnično zaposlen, ne morem biti hkrati tudi depresiven."

Sam svoj gledalec
Režiser priznava, da med snemanjem ni imel v mislih gledalcev. "Nase gledam kot na občinstvo in če mi je všeč, upam, da bo nagovoril tudi druge posameznike," pojasnjuje von Trier, ki sam sebe neskromno imenuje za najboljšega filmskega režiserja na svetu.

Slab kristjan, ki ni vernik
Kakšne projekte načrtuje v prihodnje? Pravzaprav še ne ve, saj čaka na božji glas.
Čeprav je režiser v 90. letih prestopil v Rimskokatoliško cerkev, potem ko naj bi mu mama na smrtni postelji povedala, da oseba, ki jo je imel za očeta, v resnici to ni, pravi, da ni veren. "Rekel bi, da sem slab kristjan. Nisem vernik. Zelo zgodaj v svojem življenju se mi je porodila ideja, da življenje na Zemlji, narava in človek ne morejo biti stvarjenje usmiljenega Boga," je še dodal.