Organizacija združenih narodov za kulturo, znanost in izobraževanje (Unesco) je za letošnjo osrednjo temo svetovnega dne radia izbral zaupanje: to so zaupanje v radijsko novinarstvo, dostopnost in zaupanje poslušalcev ter zagotavljanje konkurenčnega položaja radijskih hiš.

Največ zaupanja v radijski medij
Unesco je svetovni dan radia označil za enega najbolj priljubljenih svetovnih dni Združenih narodov. Vsako leto ta dan številne radijske postaje po svetu pospremijo s posebnimi vsebinami, uradna spletna stran svetovnega dne radia pa letno doseže tudi do 100.000 obiskov.

Zaradi nedavnih svetovnih dogodkov in pandemije se je splošno zaupanje v medije zmanjšalo, kar so med drugim spodbudile tudi objave lažnih vsebin, ki so se hitro širile po družbenih omrežjih. Medtem ko študije razkrivajo svetovno nazadovanje zaupanja v splet in družbena omrežja, pa kažejo okrepljeno zaupanje v novice. In veliko ljudi še zmeraj bolj zaupa radiu kot drugim medijem, še navaja Unesco.

Najboljši približek medosebni interakciji
Tako direktor Radia Slovenija Mirko Štular kot direktorica radia Primorski val Tea Florjančič sta prepričana, da bo radio ohranil svoj položaj med najpomembnejšimi mediji. Oba poudarjata, da se v nekih zaostrenih okoliščinah ljudje vrnejo k javnim, verodostojnim medijem in preverjenim informacijam.

Položaj radia kot klasičnega tradicionalnega medija je po Štularjevem mnenju v današnjih okoliščinah, ko smo preplavljeni z digitalnimi storitvami in kanali, za marsikoga presenetljivo dober. "Dejstvo je, da nove okoliščine, nove razmere, ki niso od včeraj, narekujejo zelo intenzivno prilagajanje klasičnih medijev novi realnosti. In vendar je tisto, kar radio ohranja zelo vitalnega, izjemno visoko zaupanje javnosti v ta medij. Še vedno je prepričljivo na vrhu med vsemi mediji po tem, kako in koliko mu javnost zaupa. To velja za večino držav Evrope in tudi za Slovenijo," je dejal Štular.

"Zelo izrazito se kaže trend k vračanju k nekemu verodostojnemu viru informacij, med drugim tudi k radiu," je še dejal direktor Radia Slovenija in dodal, da analize tako na evropski ravni, EBU-ja in v Sloveniji kažejo, da so se ljudje med pandemijo spet bistveno bolj naslonili na javne medije, tudi na javni radio.

Po njegovem mnenju je radio najboljši približek neki medosebni človeški komunikaciji, interakciji, izmenjavi, kar daje drugačen občutek bližine ali pa prepričljivosti, tudi kredibilnosti. Poleg tega si je dolga desetletja zelo intenzivno prizadeval za kakovost podanih informacij, obenem pa se je vendarle znal oz. začel dovolj zgodaj prilagajati drugačnemu načinu sprejemanja medijskih vsebin, je še poudaril direktor Radia Slovenija.

Pomen lokalnega radia ni zanemarljiv
"Radio kot medij je drugačen od časopisov, televizije, je predvsem hitrejši. Je pa res, da se vse več stvari seli tudi na splet. Od vsakega posameznika je odvisno, ali se bo znal prilagoditi željam in potrebam svojih odjemalcev ali pa bo malo 'zaspal'. Lokalni radio to izjemno bremeni, ker je to predvsem velik finančni zalogaj," je dejala Tea Florjančič.

Glede lokalnega radia meni, da je njegova vloga "predvsem, da osmisli dejavnost vseh lokalnih akterjev, da ne ostanejo neopaženi. (...) Ne moremo pričakovati od nacionalnega medija, da bo pokril vse kotičke naše Slovenije in na enak način obravnaval neko majhno kulturno društvo ali pa neko kulturno ustanovo. Tukaj smo mi, da to naredimo. Moji kolegi večkrat rečejo, da smo podaljšana roka javnega servisa," je dejala.

Direktorica Primorskega vala poudarja še, da pri njih opažajo rast poslušanosti, ki jo pripisuje koronakrizi. Poleg tega je prepričana, da ljudje v lokalnem okolju zaupajo radiu. "Ustvarjalci lokalnega radia so povezani s svojimi poslušalci na tak ali drugačen način, so jim blizu in čutijo neko zaupanje do ljudi, ki jih slišijo v programu, pa tudi poznajo se."