Slovenija ima zelo 'mešano' kulturo odnosa do zastav. Želim si, da bi ta zastava vendar plapolala ponosno. To je parafraza predsednika Republike Slovenije Danila Türka, ki je s slavnostnim odgovorom uvedel dvig literarne zastave, ki zdaj ponosno ob državni in ljubljanski plapola pred ljubljansko mestno hišo. Ljubljana je pravzaprav šele deseto mesto, ki se ponaša s častnim nazivom Unesca. Z nekaj več kot 500 napovedanimi dogodki bo skušala preseči ali pa vsaj doseči programe, s katerimi so v prejšnjih letih knjigo častili v Madridu, Aleksandriji, New Dehliju, Antwerpnu, Montrealu, Torinu, Bogoti, Amsterdamu in Bejrutu.
S tem ko je Ljubljana dejansko v avantgardnih vrstah držav, ki z blagoslovom Unesca slavijo literaturo, dejansko le nadaljuje svojo tradicijo. Kot je poudaril Türk, naziv za Ljubljančane namreč sploh ne bi smel biti presenečenje. Zgodovinsko gledano, pa tudi glede na število izdanih naslovov na leto smo namreč po Türku zelo očitno narod knjige. Znova je tudi poudaril že znano 'parabolo' o slovenskem prebijanju do države. Kultura in knjiga sta pri nas nadomeščali politiko in državo. In šele tako se je sčasoma izkazalo, da ima lahko narod, ki ima močno knjigo, tudi svojo državo. Na žalost pa je tako, da zdaj, ko imamo državo, pa ta za knjigo oziroma za kulturo vobče skrbi zelo mačehovsko.
Evropska unija, s knjigo tudi unija knjige
In prav zaradi tega 'obrata' v odnosu literatura-politika bi lahko oziroma bi pravzaprav morali - tako Türk - današnji dan izkoristiti za začetek prizadevanj za kultiviranje naše politike. Da bi ta postala bolj humana in tudi bolj omikana, bi lahko še dodali mi. Türk je ob inavguraciji celoletnega literarnega programa javno podprl še eno pobudo. To je pobuda za uvedbo ničelne stopnje davka na dodano vrednost za knjige. Meni, da bi to moral biti projekt na vseevropski ravni, ki bi Evropsko unijo iz politične in gospodarske skupnosti utemeljil kot kulturno skupnost.
Najmanjša država, ki je do zdaj predsedovala knjigi
Poslanico na svetovni dan knjige, na katerega je Ljubljana tudi uradno prevzela naziv svetovna prestolnica knjige, je pripravila ministrica za kulturo Majda Širca. Med drugim je zapisala, da je Ljubljana mesto najmanjše države, ki je do zdaj predsedovala knjigi. "Priložnost imamo, da z drugimi reflektiramo položaj besede in knjige in da svetu povemo, da je naš jezik trden, knjiga pa varna," je še zapisala.
Ministrica meni, da je knjiga nevarna le toliko, kolikor sledi večno veljavni Brechtovi izjavi, da je knjiga orožje in jo je zato treba vzeti v roke. Knjiga zna po njenih besedah preslikati iluzijo in intimo, zna tlakovati film in gledališče, zna podajati odgovore na (med)kulturne fenomene družbe ter interpretirati mikro- in makrosvet.
Slovenci smo na vrhu izdanih knjig na število prebivalcev, poudarja Širca, kar priča več kot 4.000 letno izdanih knjižnih naslovov, 1.800 založnikov in skoraj dvajset književnih festivalov. Navsezadnje tudi svetovni dan knjige praznujemo že vrsto let skoraj ves teden, je v svoji poslanici še poudarila ministrica.
Ljubljana, mesto, ki izhaja iz ljubezni
Slovenci udejanjamo načelo "manj je več", saj smo kot majhen narod izjemno senzibilni do svojih korenin, hkrati pa premoremo tudi ogromno odprtosti do drugih kultur in jezikov. Unescov "credo", ki temelji na spoštovanju medkulturnih razlik in utrjevanju kulturne dediščine, "bo v Ljubljani zagotovo potrjen, da ne rečem ljubljen", je prepričana ministrica. Poslanico je sklenila z besedami, "da ime naše prestolnice Ljubljana izvira iz besed ljub, ljubiti, ljubljen, ljubljena, ljubezen".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje