Predpremiera predstave s podnaslovom Prizori iz življenja na podeželju v štirih dejanjih na velikem odru SNG-ja Drama Ljubljana bo drevi ob 19.30, premiera sledi v petek ob 20. uri.

Strička Vanjo je za tokratno postavitev na novo prevedla Tatjana Stanič, kar je že četrti prevod tega dramskega besedila v slovenščino.

Anton Pavlovič Čehov (1860–1904) velja za avtorja, ki je zelo priljubljen tako pri občinstvu kot pri gledaliških ustvarjalcih samih, izpostavlja ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel. In razlog za to je po njenih besedah zelo preprost: njegovi junaki so zelo podobni današnjim ljudem. Za Čehova je značilno, da deluje na dveh ravneh – prvo predstavljajo odnosi med ljudmi in dialogi, "ki so po eni strani iskrivi, po drugi globoki in duhoviti", drugo pa družba, ki jo opisuje "tako nekako na skrivaj".

"Vsak ima svojega Čehova, tako vsako obdobje kot tudi režiser in gledališki ansambel," pa o tem ruskem dramatiku ugotavlja režiser Janusz Kica. Drama Striček Vanja, ki jo je napisal konec 19. stoletja, po režiserjevem mnenju med drugim pokaže, da ne velja stališče, da lahko intelektualci vplivajo na svet. Najteže pri postavitvi na oder pa je, da naj bi vse bilo videti preprosto, a je najtežja prav preprostost.

Po besedah dramaturginje Mojce Kranjc gre pri tej drami za več vprašanj, ki jih je Čehov s Stričkom Vanjo poslal v prihodnost. Sama je tako imela občutek, da je to igro zapakiral kot sporočilo v steklenici in jo poslal po reki "toliko časa, da smo mi to steklenico potem ujeli in vzeli ven to sporočilo ter skušali dešifrirati, kaj v njem piše". In ustvarjalci so ugotovili, da pošilja celo paleto vprašanj, težav in tematik – vse od družbeno kritičnih do intimnih, ki so danes še bolj žgoči, kot so bili v času Čehova.

Igor Samobor, ki v predstavi upodablja Serebrjakova, meni, da ta vloga v drami ni največja, a je njeno bistvo povzel z besedami "pridem, vidim, ne morem nič in grem". Po njegovem mnenju pa se nihče od likov vsemu navkljub nikamor ne premakne, kar je prav tako ena od aktualnosti besedila in Samoborja spominja na današnji čas, ko se pri reševanju različnih težav veliko govori, a se ne naredi nič.

Maša Derganc nastopa v vlogi Jelene Andrejevne. Gre za pameten in talentiran ženski lik z močno samorefleksijo. Igralka je sama našla zrcalo današnjega časa v tem, da se Jelena, "ki ni junaška, je pa človeška", zaveda, da ni srečna, a nima poguma, da bi se odločila za spremembo. Tako ostaja v coni udobja, kakor marsikdo danes ni sposoben narediti spremembe zaradi strahu, da bi lahko izgubil vse tisto, kar ima in se tega oklepa, čeprav ga to dela nesrečnega.

Brane Šturbej o liku Vanje pravi, da spada med opazovalce, in ne akterje življenja, njegova življenjska usoda pa se mu zdi precej kruta. Vsega, kar se mu na dlani ponuja, tako ne izkoristi, na koncu pa se sooči z lastnim obračunom in reče: "Vse bo ostalo, kot je bilo" – kar je precej žalostno spoznanje.

Marko Mandić o svojem liku Astrovu pravi, da ta ne pozna počitka, ga požira delo, kar so lahko tudi njegove osebne izkušnje, sam lik pa poleg črnogledosti prevevajo tudi "sekunde optimizma". Prav zaradi novega prevoda pa lahko drama zelo sodobno zveni.

V predstavi poleg omenjenih nastopajo še Maruša Majer (Sonja), Silva Čušin (Marija Vasiljevna), Valter Dragan (Telegin) in Petra Govc (Marina). Scenografijo podpisuje Karin Fritz, kostumografijo Bjanka Adžić Ursulov, avtor izvirne glasbe je norveški ustvarjalec Kyrre Kvam. Svetlobo je oblikoval Aleš Vrhovec, video pa Sandi Skok.

Striček Vanja zaživel tudi skozi ilustracije študentov
Predstavo Striček Vanja spremlja avtorska razstava ilustracij deseterice študentov ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) na besedilo Čehova pod mentorstvom Suzi Bricelj. Kot je povedala za STA, so študenti zelo različno pristopili k interpretaciji, tako da se vsak predstavi s svojo unikatno projekcijo. Vendar je tudi pri njih rdeča nit cikličnost in odnosi, ljubezenska motivika, pa tudi motivika smrti in brezizhodnosti, a so se mladi osredinili predvsem na pozitivne vidike. Po besedah mentorice je besedilo zaradi svoje statičnosti izredno težko, a je projekt pri študentih naletel na zelo dober odziv.