V celovškem muzeju delavnicaMUZEJ bo še do 29. februarja na ogled fotografska in literarna razstava o koncentracijskem taborišču na Ljubelju z naslovom Z gozdom preraščeno.

Vizualno se razstava z umetniško fotografijo Dane Rausch približa artefaktom in ostankom koncentracijskega taborišča na severnem Ljubelju. Foto: www.werkstattmuseum.at
Vizualno se razstava z umetniško fotografijo Dane Rausch približa artefaktom in ostankom koncentracijskega taborišča na severnem Ljubelju. Foto: www.werkstattmuseum.at

Z romani, dramami, pismi, spomini in pesmimi iz Avstrije, Francije, Češke, Slovenije in Srbije dokazuje, da je literatura – gozd listov, ki je zrasel prav tako kot dejanski prostrani gozd, ki je obdajal izkrčeno območje koncentracijskega taborišča – sposobna intenzivnega vpogleda v "gradbišče smrti", so o razstavi zapisali na spletni strani muzeja.

Kot so dodali, vsa besedila, posredovana na razstavi, pričajo o boju za dojemanje tabuiziranega kraja množičnega nasilja. Vizualno se razstava z umetniško fotografijo (Dana Rausch) približa artefaktom in ostankom koncentracijskega taborišča na severnem Ljubelju ter jih preplete z deli Julije Jost, Aloisa Hotschniga, Andreja Lacaze, Petre Kohlenprath, Marjana Štikarja, Ivana Ivanjija, Erwina Riessa, Petra Gstettnerja, Františka Janoucha in številnih drugih.

Bi proti težnji k pozabi pomagal tematski muzej?
Leta 1943 je SS na Ljubelju ustanovil podružnico koncentracijskega taborišča Mauthausen z lokacijami na obeh straneh prelaza. Danes sta na slovenski strani spominsko obeležje in muzej. Na severni strani se po zaslugi uspešnega spominskega dela Komiteja Mauthausen Koroška s spominskimi ploščami, talnimi ploščami, umetniškimi posegi in vodenimi ogledi intenzivno obravnava vprašanje suženjskega dela na nekdanjem gradbišču predora. Umetniška razstava in njen spremljevalni program sta posvečena tudi vprašanju, ali ni morda čas, da koncentracijskemu taborišču-dvojčku sledi sodobni muzej-dvojček, da se z muzejskimi sredstvi zoperstavi težnji po pozabi.

Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug je nemški rajh postavil za graditev ljubeljskega predora na strateško pomembni cestni povezavi med nacistično Nemčijo in južnimi zasedenimi ozemlji. V obdobju od 3. junija 1943, ko je prišlo prvih 330 internirancev, pa do 7. maja 1945, ko je prenehalo delovati, je taborišče pripadalo nacističnemu taborišču Mauthausen. Od tam so tudi dovažali internirance. Foto: BoBo/Borut Živulović
Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug je nemški rajh postavil za graditev ljubeljskega predora na strateško pomembni cestni povezavi med nacistično Nemčijo in južnimi zasedenimi ozemlji. V obdobju od 3. junija 1943, ko je prišlo prvih 330 internirancev, pa do 7. maja 1945, ko je prenehalo delovati, je taborišče pripadalo nacističnemu taborišču Mauthausen. Od tam so tudi dovažali internirance. Foto: BoBo/Borut Živulović

Zgodovine ne pišejo samo zmagovalci
Celovški delavnicaMUZEJ v Domu Margarete Schütte-Lihotzky oporeka dominantni politiki spomina v Avstriji. Ta opisuje sodobno avstrijsko zgodovino predvsem z vidika vladajočih. Ob tem so zgodovina in pripovedi o antifašističnih, mirovnih, socialnih, feminističnih, manjšinskih, umetniških itd. gibanjih pogosto potisnjene v ozadje, deležni majhne pozornosti ali pa so namerno zatrti.

Vsa ta gibanja in njihovi zgodovinski akterji in akterke so veliko prispevali oziroma prispevale k demokratizaciji naše družbe. Številni njihovi cilji in težnje se še danes niso uresničili, ali pa se v zdajšnjih razmerah opredeljujejo na novo. delavnicaMUZEJ želi zato tem prispevkom, neizpolnjenim upom in današnjim gibanjem dati prostor, da bi bile vidne praznine v avstrijski politiki spomina in da bi kot delavnica navdihnili socialno pravičnejšo prihodnost, je še zapisano na dvojezični spletni strani muzeja.