Ambrož Čopi v svojem ustvarjanju "išče nove zvočne kombinacije, ki se v harmonskem smislu gibajo med tonalnostjo in modalnostjo – mestoma, zaradi zvočnih učinkov – pa se poslužuje tudi drugih izraznih možnosti. Kljub vsemu pa ostaja prvenstveno melodik, zato so njegova dela toliko izvajana in priljubljena med vsemi slovenskimi zbori," je še v utemeljitvi nagrade zapisal Tomaž Habe, predsednik Komisije za nagrade, priznanja in odlikovanja Društva slovenskih skladateljev (DSS).

Katera dela izbrati iz obsežne množice?
Iz množice njegovih del pri DSS-ju posebej izpostavljajo tista, ki so jih poustvarili najboljši slovenski in tuji zbori – od Komornega zbora RTV Slovenija, APZ Tone Tomšič, APZ Maribor, APZ Univerze na Primorskem, Komorni zbor Ave, Carmina Slovenica, Komorni zbor Krog, Zbor Sv. Nikolaja, Čarnice, Slovenski oktet, DePZ Glasbene šole Koper, DePZ Škofijske klasične gimnazije, Mešani zbor KGBL, vse do Zbora Slovenske filharmonije. Čopijeve skladbe so doživele izvedbe na številnih koncertih in festivalih v Sloveniji ter po državah EU-ja, v ZDA ter na Japonskem in Kitajskem. Njegova dela so predstavljena tudi na petih avtorskih zgoščenkah.

Čopi je napisal tudi več zelo odmevnih vokalno-instrumentalnih del, med katerimi so v utemeljitvi kot najpomembnejša izpostavljena: Missa brevis, Magnificat, Missa pro pace, kantata Od sanj modro nebo, Tri maše v jazz stilu (Missa Laetitiae, Missa Spei in Missa Amoris).

Priredbe slovenskih ljudskih pesmi
Stalnica njegovega ustvarjanja so tudi priredbe slovenskih ljudskih pesmi, obsežen je njegov opus ženskih in mladinskih zborov, enako velja tudi za moške zbore. Tudi na vokalno-inštrumentalnem področju je opazen obsežen opus. Kot še piše v utemeljitvi, lahko njegova "zborovska dela razvrstimo na dela, ki so ustvarjena na slovensko poezijo, na latinska besedila, nekaj angleških, ruskega in bolgarskega. Vseskozi je prisotna obdelava slovenskega ljudskega izročila – pogosto istih naslovov za različne zasedbe. Posegel je na območje Bele krajine, Koroške, Goriške, Rezije in Istre."

Leta 1973 rojeni Ambrož Čopi je po nižji glasbeni šoli in zaključku teoretsko-pedagoškega oddelka na Srednji glasbeno-baletni šoli v Ljubljani je nadaljeval študij na oddelku za kompozicijo ljubljanske Akademije za glasbo, v razredu profesorja Daneta Škerla, kjer je diplomiral leta 1996. Podiplomski študij je zaključil v razredu profesorja Uroša Rojka.

Navduševanje mlajših generacij za zborovsko glasbo
Čopi je že v srednješolskih letih pokazal veliko zanimanje za zborovsko glasbo, ki ji je ob pedagoškem delu posvetil vso svojo invencijo in ustvarjalnost. "Njegovo pedagoško delovanje je pustilo sledi na številnih generacijah, ki jih je navdušil za zborovsko glasbo – tako ob poučevanju (solfeggio in glasbeni stavek) na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kot na Glasbeni gimnaziji v Kopru, kjer poučuje še danes," piše v utemeljitvi nagrade.

Leta 1997 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2016 pa še nagrado Prešernovega sklada in Gallusovo plaketo, ki jo podeljuje JSKD.

Ambrožu Čopiju bodo Kozinovo nagrado podelili v torek, 4. junija, ob 12. uri v Kogojevi dvorani Društva slovenskih skladateljev. Nagrado, poimenovano po skladatelju Marjanu Kozini, ki je najvišje strokovno priznanje za skladatelje pri nas, podeljujejo od leta 1994. Lani jo je prejel Slavko Ludvik Šuklar, čigar skladanje sega na več področij, najobsežnejši pa je njegov opus komornih del za različne zasedbe.