V gradbenem dovoljenju za gradnjo kanalizacije v zgornji bohinjski dolini in na območju vasi Studor je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije v kulturnovarstvenih pogojih predpisal arheološki nadzor pri gradnji. Tega je vodila arheologinja Mija Ogrin z zavoda ArheoAlpe, ki pravi, da dolgo niso odkrili arheoloških ostalin, zatem pa se je en dan pri izkopavanju v peščeni glini pojavila črna lisa. Ob natančnejšem pregledu se je izkazalo, da gre za žgani grob.

Pokop z zaponko in lončkom na vrhu
Poleg žganine z ožganimi kostmi so našli posodo in bronasto fibulo iz starejše železne dobe iz 6. stoletja pred našim štetjem. Fibula oz. zaponka po svoji obliki spada v vrsto fibul, kakršne so nosili v času starejše železne dobe, predvsem v 6. stoletju pr. n. št. na območju Bohinja in tudi v Posočju. V bližini so našli še en grob, kar nakazuje, da je bilo na tem območju grobišče. "V tistem času so ljudi pokopavali na poseben način. Trupla so zažgali in pepel stresli v grobno jamo in zraven dodali pridatke, v tem primeru bronasto zaponko. Na vrh so položili še lonček. Običajno so grob zaprli s ploščato skalo," razloži arheologinja.

Preiskali so oba najdena grobova, ki sta bila vkopana v peščeno glino in zapolnjena z žganino. V prvem so torej našli zaponko, v drugem pa niso odkrili pridatkov. Zaponko in posodo iz prvega groba so dali v konzervacijo, drugo vsebino groba pa v nadaljnjo analizo, da bi odkrili morebitne ostanke rastlin, lesa in oglja.

Legenda o plazu, v kateri bi lahko bilo nekaj resnice
Grobova sta najverjetneje predstavljala rob grobišča. Najdba kaže na to, da je bil Studor obljuden že v starejši železni dobi. Po legendi naj bi Studor v preteklosti zasul plaz in pri grobu se je res izkazalo, da je bil poleg njega grušč. Geolog, ki si je na terenu ogledal sestavo zemlje, je ugotovil, da bi se podor na tem območju lahko zgodil v 15. stoletju in bi lahko uničil več železnodobnih grobov.

V visokogorju 5000 let stare postojanke
To niso prve železnodobne sledi na bohinjskem območju. V preteklosti so našli že tri pomembna arheološka najdišča iz tega časa – in sicer Ajdovski gradec, Dunaj pri Jereki in območje pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ribčevem Lazu. Še starejša najdišča, in sicer s prehoda iz bakrene v bronasto dobo, so v visokogorju, kjer so odkrili 5000 let stare postojanke.

V bohinjski dolini verjetno še veliko neodkritih arheoloških ostalin
Po besedah Mije Ogrin v dolini tako starih znanih postojank ni, najdba v Studoru pa kaže, da je dolina arheološko slabo raziskana. "Verjetno je po spodnji in zgornji bohinjski dolini še veliko arheoloških ostalin, ki niso odkrite," je dejala. Kot je dodala, bo to izziv za naprej. Prioriteta pa so običajno arheološke raziskave, ki se izvajajo ob nadzoru gradbišč.

Pri arheološkem nadzoru arheologi raziščejo zgolj omejeno območje, tako da sprostijo teren za nadaljevanje gradnje. Tako tudi omenjena arheološka najdba v Studoru ni povzročila zamude pri gradnji komunalne infrastrukture, je zagotovila Ogrin.

V okviru arheoloških nadzorov se lahko najdejo pomembne najdbe
Kot pravi, gradbinci na območju odkritij niso mogli kopati približno dan in pol, lahko pa so kopali naprej na drugem delu. "Napeli smo vse moči in območje hitro raziskali, čeprav je bil mraz in je bilo delo zahtevno. V takšnih primerih se arheologi potrudimo in naredimo vse, kar je v naši moči, da ne oviramo projektov in da so raziskave kljub temu kakovostne." Poudarila pa je tudi velik pomen tovrstnih nadzorov pri gradnji, saj lahko odkrijejo pomembne najdbe. "Te nas bogatijo, hkrati pa so lahko, če znamo to ustrezno izkoristiti, tudi prispevek k turistični ponudbi krajev," je ocenila sogovornica.