Glavno festivalsko nagrado, hudega mačka, je prejel angleški film Jezero groze režiserja Jamesa Watkinsa, ki pripoveduje o več kot samo malo pokvarjenem izletu zaljubljencev, ki nameravata ob (ne)idiličnem jezeru narediti prvi korak v skupno življenje; izbira priložnosti za snubitev je bila očitno napačna. Priznanje hrupni maček za najboljši glasbeni dokumentarec je pripadlo slovenskemu prispevku Vlada Rudija Urana, Slakov hrupni maček za najboljši kratki film je za film Igra smrti šel v roke kanadčana Jaya Malloya, v mali delavnici groze pa je lovorika pripadla režiserju Vidu Voršiču, in sicer za film Turbo zombiji. V tekmovalnem programu se je izkazal tudi finski režiser A. J. Annila, čigar eksistencialistična grozljivka Sauna si je prislužila posebno omembo. Junaka festivala sta bila kultna režiserja Jörg Buttgereit, ki je prejel nekro mačka za izjemne dosežke v fantastični/horror kinematografiji in italijanski prvak žanrske kinematografije Ruggero Deodato, ki so mu podelili starega hudega mačka za življenjsko delo.

Pravila uniformiranje zombijevske zalege
Ob koncu festivala je po Ljutomeru potekala parada zombijev, za udeležbo na kateri je bilo potrebno upoštevati naslednja pravila: "Vsi sodelujoči se morate med parado vživeti v lik zombija; med sabo lahko komunicirate le s stokanjem, kruljenjem in nerazločnimi klici po 'mesu, možganih' ipd; hoja mora biti konsistentna z vašim likom, torej počasna, šepajoča, spotikajoča…" Bilo jih je več kot sto, ki so se preobrazili v nemrtve mrtvece in o katerih so organizatorji festivala ob koncu dogajanja zapisali: "Zaključna slovesnost je potekala v pravem Grossmannovem duhu, z veliko smeha in zabave, pa tudi strašljivih krikov pošastnih nezemeljskih kreatur, ki so grozeče prežale iz mehko tapeciranih stolov, vendar so se na srečo zaradi utrujenosti od epohalne zombi parade vzdržale nasilja nad ubogimi smrtniki."