V torek je na Prvem programu na sporedu radijska igra Antigona, ki jo je po dramskem besedilu Dominika Smoleta priredil Goran Schmidt, režirala pa jo je Irena Glonar. Kot je v svoji kritiki ob premiernem predvajanju poudaril Franček Rudolf, je "Smoletov tekst Goran Schmidt oklestil tako, da zažari kot čista agitka, verzi, ki so v desetletjih postali rekla, se svetijo v absurdnosti, ki ima seveda veliko več s stalinizmom kot s Sofoklesom".

Antigono Dominika Smoleta se v okviru družbenopolitičnih dogajanj ob nastanku resda pogosto interpretira kot kritiko takratnih aktualnih dogajanj na Slovenskem, smiselno pa jo je razumeti tudi širše kot kritiko totalitarnega sistema in nadvlade vodilnega (ali vodilnih) nad univerzalnimi etičnimi zakoni. Tudi radijska priredba se bolj kot k preteklosti primika k sedanjosti in nas spodbuja k razmisleku o aktualnosti dramske predloge v točno tem trenutku, v katerem živimo. V dramaturškem smislu je pomembna inventivnost Smoletove reinterpretacije Sofoklejeve antične tragedije ta, da se naslovna protagonistka v drami nikoli ne pojavi fizično, temveč o njenem delovanju izvemo le prek drugih akterjev. Junakinja, ki je najbolj prisotna ravno v svoji odsotnosti, v svojem delovanju postane univerzalni simbol nezlomljivega boja za resnico in etiko, ki presega vsakršne družbene in ideološke opredelitve.

Četrtkov termin radijske igre na Programu Ars pa v poslušanje ponuja priredbo Dogodka v mestu Gogi, ki jo je pripravila Zarika Snoj Verbovšek. Tudi ekspresionistično besedilo Slavka Gruma je tako v smislu vzdušja kot tudi dramske tehnike eno izmed prelomnih del slovenske dramatike – avtor je v njej uvedel princip montaže različnih fragmentov in simultanost dogajanja, ki orkestrira kopico patoloških in popačenih likov v kompleksno celoto. Kljub simultanemu odvijanju več ravni dogajanja v ospredje stopa protagonistka Hana, ki se po več letih vrne iz mesta v Gogo; v domačem kraju se mora soočiti ne le s hinavskimi sokrajani, temveč predvsem z lastno otroško travmo, kar poudarja tudi radijska priredba v režiji Jožeta Valentiča. Naslovni dogodek pa je še eden izmed poudarjenih elementov drame v dveh dejanjih: vsesplošno pričakovanje dogodka kot simbola živosti, spremembe in morda celo očiščenja se vedno znova sprevrže v razočaranje, hkrati pa hlastanje za praktično kakršnim koli dogodkom razgrinja vso zatohlost kraja in pokvarjenost njenih ranjenih prebivalcev, ki jo lahko razumemo tudi kot simbol slovenske družbe in prostora.

Januarskima predvajanjema priredb dveh maturitetnih besedil sledita še drugi dve: Uredništvo igranega programa v naslednjih tednih načrtuje še predvajanje ponovitve radijske priredbe besedila Henrika Ibsena Nora (Hiša lutk) ter premiero Sofoklejeve Antigone.

Poleg za radio prirejenih maturitetnih besedil bo v ponedeljek na Programu Ars ponovitev radijskega prvenca Cvetke Bevc z naslovom Perpetum mobile. Simbolistično-lirična igra o procesu nenehnega kroženja, ki obvladuje celoten cikel človekovega življenja, v ospredje postavlja tri tkalke, ki v svoje mreže usodno vpletejo tudi moža s saksofonom. Se bodo njihove niti ustavile, ko saksofonista odnese Topotnik, ali pa se njihovo kroženje res nikoli ne ustavi? Zanimivost radijske igre so zvočni efekti, ki jih je ekipa z režiserjem Igorjem Likarjem posnela zunaj studia v avtentičnem okolju in ki dajejo igri dodatno prostorsko razsežnost.

Tudi termin kratke radijske igre v sredo je na Programu Ars obarvan nežno lirično in intimistično: poetična igra Dvoje je zvočni mozaik izbranih pesmi slovenskega pesnika Cirila Zlobca, ki so jo interpretirali dramski igralci Marinka Štern, Boris Juh, Majda Grbac, Miha Baloh, Boris Cavazza, Vojko Zidar, Pavle Ravnohrib in Maja Sever. Radiofonsko izkušnjo Zlobčeve intimne lirike je zasnovala in zrežirala Elza Rituper. Sobotna radijska igra na Prvem programu pa se loteva bolj realistične problematike: kratka radijska igra v režiji Aleša Jana Zakonski in nezakonski otrok avtorja Ferija Lainščka v ospredje postavlja odnos med zakoncema Greto in Lacijem, ki je zaznamovan z Lacijevim dlje časa trajajočim varanjem. Kljub humornemu ozračju radijska igra pokaže, da se nezvestoba vse prehitro izkaže za dvorezni meč.

Teden kot običajno končuje radijska igra za otroke: tokrat bodo najmlajši poslušalci spoznali zelo samoljubno in napihnjeno žabo, ki bi rada očarala gozdne živali, zato si od dobre vile izprosi kožuh. Ko se spremeni, je sicer srečna, a kmalu ugotovi, da se preostale živali smejijo njeni novi podobi – in postopoma spozna, da je pravzaprav najlepša taka, kakršna je bila pred čarovnijo. Igro Kosmata žaba je napisala Lilijana Praprotnik Zupančič, zrežirala pa Elza Rituper.