Predstava, ki je prvič zaživela v ambientu nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki , se ukvarja z nekaterimi temeljnimi koncepti Borgesovega pisanja in Levi-Straussove strukturalistične antropološke misli. V zvezi z obema je potrebno izpostaviti koncept postmodernosti, obdobja, ki po režiserju Matjažu Bergerju nima lastnega umetnostno-zgodovinskega naziva, in tako tudi obdobja, ki mu strukturno ustrezajo Borgesove zgodbe, literarni fragmenti, za katere je sam dejal, da so "prevodi slavnih ali redko branih del". In to je obenem obdobje, za katero je Claude Levi-Strauss dejal, da so si ljudje vedno bolj podobni in da drug od drugega niti ne pričakujejo veliko; različnost in izvirnost sta torej na neki način ogroženi. In v to pokrajino je tokrat Anton Podbevšek Teater postavil 'borgesovsko' pokrajino, vse skupaj pa je z namenom podčrtati odsotnost prepoznavnega sodobnega umetnostnega sloga 'pristalo' v kostanjeviški samostanski cerkvi.
Antropološko oziroma semantično gledališčeMatjaž Berger predstavo posveča Levi-Straussu, ki je po njegovem mnenju pustil zelo pomemben pečat v tematiziranju načina branja tujih kultur, ljudstev, civilizacije same, strukture in mita. Posledično je predstava Zgodovina večnosti blizu pojmu antropološkega oziroma semantičnega in imaginacijskega gledališča, saj se literarne predloge dotika le zelo bežno. Berger namreč pravi, da je osnova predstave le naslov dela velikega argentinskega pisatelja, za katerega je med drugim J. M. Coetzee dejal, da je bolj kot kateri koli drugi sodobni pisatelj prenovil jezik fikcije, predstava pa se hrani tudi v Borgesovem slogu, pisavi in avtorstvu; v teh kategorijah je Berger poskušal najti večnost.
Kot smo pri Bergerju že vajeni, režiser tudi tokrat kot pomemben dejavnik v predstavi pojmuje dogajalni prostor. Tokrat je ta postavljen v glavno cerkveno ladjo, gledalci pa predstavo spremljajo iz stranskih ladij. Kompleksnost produkcije tudi tokrat določa mešanje oziroma nalaganje umetniških zvrsti, saj dramsko igro kot komentatorji spremljajo gibalci in vizualni komentarji Gašperja Brezovarja, v dogajanje pa se vpleta tudi glasba Petra Penka, pesem v izvedbi Slovenskega okteta ter 'kostumski prispevek' Alana Hranitelja. Berger je glavne vloge razdelil med Pavla Ravnohriba, Drago Potočnjak, Nano Milčinski, Katarino Stegnar, nastopijo pa tudi športniki Mojca Rode, Viki Grošelj in Primož Kozmos.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje