Podatek, da je Zoran Didek v svojem življenju razstavljal le trikrat, se zdi skoraj neverjeten. Gre vendar za slikarja z dokaj obsežnim opusom - samo v Kostanjevici na Krki hranijo 190 Didkovih risb in približno 30 slik -, ki se je izpopolnjeval v Parizu in bil od leta 1967 redni profesor na ljubljanski likovni akademiji. Vendar je ta podatek resničen. Leta 1939 se je Didek skupaj z Doretom Klemenčičem in Gabrijelom Stupico predstavil v Celju, nato pa je razstavljal le še leta 1960 v Novem mestu in leta 1974 v Krškem. Didek si je dejansko bolj kot slikar ime ustvaril s svojim teoretskim delom in ob njegovi posmrtni razstavi v Moderni galeriji v Ljubljani leta 1980 je stroka ugotavljala, da je Didkovo ustvarjanje še dokaj neznano. Morda je bilo tako tudi zato, ker je bilo Didkovo ustvarjanje izredno raznoliko in se je razpenjalo od slikarstva, prek oblikovanja do arhitekture.
Raziskave Didkovega dela pred razstavo
Tokratna razstava, ki jo bodo odprli danes ob 20.00, temelji na Didkovem povojnem ustvarjanju. Tematsko zamejitev razstave opredeljuje kustos Goran Milovanović: "Osredotočili smo se predvsem na risbo kot tisto likovno zvrst, ki jo je Didek sredi petdesetih in konec šestdesetih let najintenzivneje razvijal in v določenih obdobjih občasno tudi zavestno zapostavljal štafelajno slikarstvo, toda izvedel kar nekaj risb 'slikarskih' dimenzij. K temu je pripomoglo tudi trimesečno bivanje v Parizu leta 1955. V risbi pride tudi najbolj do izraza njegova risarska virtuoznost." Razstava je rezultat temeljitih raziskav Didkovega dela, med katerimi je Milovanoviću in njegovim sodelavcem uspelo evidentirati več kot 800 skic in risb, ki pa so redko signirane in datirane. Razstava je tako še en pomemben korak do trenutka, ko bo delo Zorana Didka teoretsko obdelano in ovrednoteno.