V prostorih Instituto Veneto di Scienze, Lettere ed Arti danes odpirajo postavitev več kot 80 del enega osrednjih slovenskih modernističnih umetnikov. Postavitev, ki bo na ogled do 7. marca 2010, se osredotoča predvsem na tisto ustvarjanje, ki se mu je umetnik posvečal v zadnjih treh desetletjih kariere. Med temi je tudi nekaj del, ki jih bodo javnosti predstavili prvič, predvsem gre za Mušičeve upodobitve Benetk.

30 let ustvarjanja, razdeljenih v osem sklopov
Razstavo so zasnovali iz osmih tematskih sklopov - Izvor, Popotnik, Benetke, ponovno, Sive figure, Moram nazaj v Dachau, Trden prostor, Variacije Ide in avtoportret ter Dvojni portret. Kuratorica razstave je Giovanna Dal Bon.

Mušičevo življenje in delo
Zoran Mušič se je rodil 12. februarja leta 1909 v Bukovici blizu Gorice. V otroških letih je delil usodo številnih Primorcev, ki so se med prvo svetovno vojno kot begunci umaknili na Koroško in Štajersko. Leta 1934 je diplomiral pri profesorju Ljubu Babiću na zagrebški likovni akademiji, leto pozneje pa študijsko obiskal Španijo. Za njegov nadaljnji razvoj je bilo pomembno srečanje z Goyevimi deli v madridskem Pradu in še posebej daljša slikarska potovanja v Dalmacijo. Tja se je nato med letoma 1934 in 1940 nenehno vračal.

Leta 1937 je postal član kluba Neodvisnih slovenskih umetnikov in kluba Brazda, v katerem so se povezovali mariborski likovni umetniki. Leta 1944 se je preselil v Benetke, kjer se je med drugim povezal s Fillipom de Pisisom in njegovim krogom. Od tam so ga prek Trsta odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi se je Mušič poleti leta 1945 znova vrnil v Benetke, ki so postale poleg Pariza njegov drugi dom. V Benetkah je leta 2005 tudi sklenil svojo življenjsko pot.