Sorodna novica Na Koroškem nezadovoljni z zamikom dokončanja severnega dela tretje razvojne osi

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je opravila delovni sestanek z nekaterimi koroškimi župani v Črni na Koroškem. Po sestanku je v izjavi za javnost napovedala, da če ne bo večjih zapletov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj tam, kjer še manjkajo, bi letos lahko bili v gradnji oz. začeti vsi odseki tretje razvojne osi od Šentruperta do Slovenj Gradca.

"Leto 2024 je vsaj v mojih očeh za tretjo razvojno os zgodovinsko, zato ker je res v celoti od Šentruperta do Slovenj Gradca v celoti umeščena v prostor. Skratka, ni več dilem. Sledi pridobivanje še dveh ali treh gradbenih dovoljenj, če ne bo zapletov, bomo letos v celoti začeli graditi vse odseke," je dejala ob robu obiska.

"Mislim, da si bodo Korošci to leto zapomnili kot zgodovinsko za tretjo razvojno os," je dejala.

Napovedala je, da bo Dars predvidoma spomladi začel graditi najdaljši in najtežji sklop, to je sklop Velunja, ki ima rok izvedbe 52 mesecev. To pomeni, da bi se dela končala v letu 2029.

"Zame je ključno, da se dolžina gradnje posameznih odsekov ne podaljšuje glede na situacijo, ki jo je potrdil tudi naš priznani strokovnjak Marjan Pipenbaher. In tukaj vztrajamo in tega se tudi Dars drži," je dodala.

Letos naj bi bil sprejet tudi državni prostorski načrt za odseka od Slovenj Gradca do Prevalj, predvidena je tudi javna razgrnitev za zadnji del tretje razvojne osi na severu, to je od Prevalj do meje z Avstrijo.

Zadovoljstvo s potekom popoplavne obnove

Tema sestanka je sicer bila potek popoplavne obnove na državni prometni infrastrukturi. Seznam projektov, ki so že bili izvedeni oz. so v izvajanju, je bistveno daljši kot tisti, ki še čakajo na izvedbo. Ni ga projekta, pri katerem se ne bi dogajalo nič oz. se vsaj projektiranje že izvaja, je dejala ministrica. Poudarila je, da je popoplavna sanacija še vedno prioriteta ministrstva in vlade.

Kar nekaj časa so na sestanku v Črni po njenih besedah namenili obnovi državne ceste Ravne na Koroškem–Dravograd, kjer je bil razpis za izvajalca objavljen pred letom dni, začetek izvedbe del pa so med drugim zavlekli pritožbe in čakanje na vodno soglasje direkcije za vode.

Ministrica je v povezavi s tem tokrat spomnila, da je bil projekt prvič načrtovan leta 2018, torej pred poplavami, zato ga je bilo treba po ujmi preveriti z novimi poplavnimi kartami. Tako da je usklajevanje z direkcijo za vode trajalo nekaj več časa, med drugim je bilo treba narediti novo hidrološko-hidravlično študijo, ki je že oddana in jo na direkciji za vode pregledujejo, je pojasnila ministrica.

"In če je vse tako, kot bi moralo biti, in računam, da je s to študijo vse tako, kot bi moralo biti, mislim, da v nekaj tednih, se pravi spomladi, tudi na tem zelo zaželenem odseku začnemo obnovo," je napovedala ministrica.

Ob tem je poudarila, da želijo pri vseh projektih, ki jih izvajajo, ceste ne le spraviti v stanje pred poplavami, ampak želijo infrastrukturo narediti bistveno odpornejšo proti podnebnim spremembam oz. proti morebitnim novim poplavam. "In seveda to zahteva nekaj več časa, nekaj več usklajevanja," je dodala.

Sicer pa je izrazila zadovoljstvo, da se skladno s časovnico obnavlja cesta Mežica–Črna, kjer je bil prvotno predvideni 30-mesečni časovni rok izvedbe skrajšan na 15 mesecev. Tako je zdaj načrtovano, da bo obnova ceste končana junija letos.

Glede del na območju Nužijevega plazu, kjer je prav tako že od ujme avgusta 2023 promet močno oviran, pa je ministrica poudarila, da tam zadeve niso odvisne samo od ministrstva za infrastrukturo in da je v kratkem napovedan nov obisk predstavnikov vlade samo pri tem plazu.

Glede novega mosta čez Mislinjo pri Otiškem Vrhu je povedala, da se projektira in da je cilj, da bi ga zgradili najpozneje v letu 2026. Promet tam zdaj omogoča po ujmi postavljen montažni most. Promet pri Petrolu na Prevaljah pa naj bi kmalu stekel dvosmerno, medtem ko bo asfaltiranje izvedeno, ko bo to dopuščalo vreme.

Direkcija: Sredstva so zagotovljena

Da so sredstva zagotovljena za izvedbo vseh projektov, ki so bili uvrščeni v sanacijski program, je danes zagotovila direktorica direkcije za infrastrukturo Karmen Praprotnik. "Za vse projekte v koroški regiji so sredstva po letni dinamiki v skladu z dejavnostmi pri določenih projektih zagotovljena, tako da skrb, da bi bila ta sredstva premajhna, je odveč," je dejala Praprotnik.

Tudi ona je poudarila, da so investicijski projekti preračunani na petstoletne vode in da je treba naložbe sprojektirati tako, da bo infrastruktura odporna in da bo zdržala podnebne spremembe oz. ujme.

Županja: Izvajalci delajo v skladu z roki

Zadovoljstvo z delovnim sestankom in potekom del ter načrti je izrazila tudi gostiteljica, županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. "Lahko pohvalimo dela, ki se izvajajo tukaj, na Koroškem," je dejala. Izvajalci delajo v skladu z roki, je dejala županja, ki verjame, da bo tako tudi v prihodnje.

"Tu, na Koroškem, smo zelo veseli, da je toliko denarja namenjenega naši regiji, tudi zaradi tega, ker se v preteklih letih marsikaj ni postorilo. Zdaj pa verjamem, da bomo s cestami, tako z državnimi kot tudi z lokalnimi, poskrbeli za to, da bo naše prebivalstvo zadovoljno," je dodala. Želi si izvedbe vseh načrtovanih projektov, tudi zato, ker je po njenih besedah cestna infrastruktura tista, ki ljudi obdrži v krajih, kot je Črna oz. kot je celotna Koroška.