Podaljšanje prvega pomola je ena največjih naložb v zadnjih letih, pravi član uprave Luke, Andraž Novak: "S podaljšanjem prvega pomola za 100 metrov, v skladu z državnim prostorskim načrtom, bomo pridobili približno 33.000 kvadratnih metrov dodatnih skladiščnih površin. Zmogljivost terminala se bo s sedanjih 950.000 TEU v prvi fazi povečala na 1.050.000 TEU in v nadaljevanju, s še nekaterimi naložbami do leta 2020, na 1.300.000 TEU."

Gradnja naj bi trajala kako leto in pol. Mestni svet v Kopru je lani sprejel sklep, s katerim nasprotuje podaljšanju pomola. V Luki odgovarjajo, da je naložba usklajena z državnim prostorskim načrtom, poleg tega bodo sprejeli več ukrepov za zmanjšanje hrupa in svetlobnega onesnaževanja. Nova dvigala, ki bodo pretovarjala zabojnike, bo poganjala elektrika, in ne več dizelsko gorivo. Ker bo tudi vsa prihodnja oprema usmerjena bolj ekološko, na pomolu že gradijo električno infrastrukturo, v pristanišču pa nameščajo do okolja prijaznejša svetila.

Mestna občina Koper po podatkih Agencije za okolje (Arso) do včeraj ni posredovala zahteve za vstop v postopek, prav tako je razgrnitev šla mimo javnosti. Na upravni enoti Koper so povedali, da si je poročilo o vplivih na okolje ogledalo nekaj ljudi, a pripombe ni bilo nobene. V Luki Koper gradbeno dovoljenje pričakujejo jeseni.