Danes uspešno deluje in nudi zaposlitev štirim ljudem iz lokalnega okolja. Skupna vrednost celotne investicije je znašala 1,3 milijona evrov, kar tri četrtine zneska pa je občina Radovljica uspešno pridobila od Evropske unije. Načrtujejo tudi razširitev centra s hranilnico avtohtonih semen.

Postavitev centra je primer dobrega načrtovanja in uspešnega črpanja sredstev evropskih skladov, saj ga je v večinski meri sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Ta je postal gonilo razvoja čebelarstva na Gorenjskem in tudi razvoja čebelarskega turizma v teh krajih. Pobudo za gradnjo čebelarskega centra, ki je danes v lasti občine Radovljica, upravlja ga Ljudska univerza Radovljica, so podali radovljiški čebelarji že leta 2005. Takoj je naletela na odprta ušesa lokalne skupnosti. To območje se namreč ponaša z izredno močno čebelarsko tradicijo, poleg čebelarskega muzeja v občini Radovljica delujeta še dve društvi - Čebelarsko društvo Radovljica in Čebelarsko društvo Karavanke, ki združujeta več kot 120 čebelarjev. V postavitvi takšnega centra so videli možnost za razvoj čebelarstva in turistične ponudbe, hkrati pa tudi povezavo z ohranjanjem izročila in narave v celotni regiji.

Projekt postavitve centra je bil dobro zastavljen, kot priavi direktorica občinske uprave Radovljica Alenka Langus, a je bilo treba najprej poiskati primerno zemljišče, na katerem bi bilo mogoče zgraditi center in projekt umestiti v razvojne načrte. "V letu 2006 je bil tako center s podporo vseh 18 županov gorenjskih občin in z organizacijsko podporo Regionalne razvojne agencije Gorenjske BSC Kranj uvrščen v regionalni razvojni program."

Temeljni kamen položen 2010
Nato se je začela priprava projekta in najpomembnejša faza - prijava za pridobivanje nepovratnih sredstev. "V vmesnem času pa smo na občini ves čas aktivno iskali možne vire financiranja investicije – od iskanja tujih partnerjev, ki bi pripomogli pri gradnji do iskanja ustreznih razpisov za pridobivanje nepovratnih sredstev. Nato pa je v marcu 2010 občina projekt prijavila na javni poziv za sofinanciranje operacij za razvoj regij in v juniju 2010 je služba vlade za lokalno samoupravo izdala sklep o sofinanciranju investicije. Center se je lahko začel graditi. Oktobra 2010 je bil položen temeljni kamen in projekt je bil potem uporabnikom predan nekaj manj kot dve leti kasneje, junija leta 2012."

Skupna vrednost celotne investicije je znašala 1,3 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj je od tega sofinanciral 988 tisoč evrov, občina Radovljica pa je iz proračuna zagotovila 194 tisoč evrov lastnih sredstev, ostale gorenjske občine so prispevale dodatnih 50 tisoč evrov in prav toliko tudi Čebelarsko društvo Radovljica.

Na vrtu pridelujejo tudi avtohtona semena
"Objekt je bil uporabniku predan junija 2012, kar je bilo v okviru tako finančnih kot terminskih načrtov. Trenutno so v centru zaposleni štirje ljudje, poleg upravnice še zaposleni v prodajnem salonu, tam pa deluje tudi čebelarska svetovalna služba. Izpolnjujemo cilje, ki smo si jih zastavili s prijavo," še dodaja Alenka Langus. V prihodnosti pa želijo center povezati z dodatnimi vsebinami, pomembnimi za ohranjanje okolja in biotske raznovrstnosti. "V letu 2013 je občina Radovljica pri OŠ Radovljica uredila učni vrt s sadovnjakom, na katerem se vrtnari po metodi biodinamike. Namen tega projekta je aktivno spodbuditi otroke, osnovnošolce, mlade in vrtičkarje k pridelavi zdrave hrane in vključiti kmete v izobraževalne cikluse. Na vrtu se pridelujejo tudi avtohtona semena, ki jih želimo v prihodnosti ponuditi prebivalcem. Zato bomo v našem centru uredili tudi hranilnico avtohtonih semen."

Projekt hranilnice avtohtonih semen je trenutno v začetni fazi in za njegovo izvedbo prav tako skušajo pridobiti evropska sredstva. V centru trenutno delujejo še polnilnica medu in satišnica, izobraževalni center, kavarna in trgovina. Gorenjska čebelarska turistična ponudba dodatno živi še v sosednji žirovniški občini, kjer je na Breznici postavljen čebelnjak Antona Janše, v dolini Završnica pa plemenilna postaja. Poleg mnogih čebelarjev s ponudbo medenih izdelkov pa je Zavod za turizem in kulturo Žirovnica označil tudi čebelarsko tematsko pot.