V Črnomlju bo popoldne prva javna obravnava predlagane Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Gre za odpadke, ki spadajo tudi v bioplinarne. Nova uredba naj bi zagotovila neoporečnost gnojevke za okolje in za zdravje ljudi. Na sistemsko rešitev imajo Belokranjci vrsto pripomb.

Zgodba o bioplinarni Lokve pri Črnomlju ni od včeraj. Krajane Črnomlja in okolice, kjer je bioplinarna od letošnje pomladi odlagala gnojevko na belokranjska polja, razburja smrad. Po številnih opozorilih je bila opravljena analiza pregnitega blata. Z njo je Zavod za zdravstveno varstvo Kranj najprej ugotovil, da spada v prvi razred okoljske kakovosti. To pomeni, da za uporabo gnojevke na kmetijskih površinah ni potrebno okoljevarstveno dovoljenje. Pozneje pa se je, tudi zaradi objave podatkov o analizi v medijih, izkazalo, da je šlo za napako.

Zarado povečane vsebnosti cinka in drugih težkih kovin je okoljski inšpektorat aprila letos bioplinarni Lokve prepovedal oddajo gnojevke kmetom. Za povišane vrednosti cinka v gnojevki naj bi bila kriva prašičja gnojevka z bližnje farme. Rezultat je bil, da je bioplinarna prenehala predelovati farmsko gnojevko. Smrad, predvsem pa slaba volja med krajani pa se nista polegla. Črnomaljce, ki so se medtem organizirali in ustanovili okoljsko gibanje Proteus, moti, ker v Sloveniji ni predpisa, ki bi urejal širjenje vonjav v okolju.

"Ne bomo dovolili, da bi belokranjska zemlja vsrkala na tone gnojevke, za katero ne vemo, ali in kako škodljiva je," poudarja predsednik Proteusa Niko Šuštarič.

Peticija zaradi smradu
Na ministrstvo za kmetijsko in okolje je romalo več pisem in pozivov. Maja letos je peticijo proti smradu in za ekološko sanacijo bioplinarne in prašičje farme Lokve podpisalo 2.500 Belokranjcev. Podpise so v Ljubljani izročili pristojnemu ministru Francu Bogoviču. Povedali so mu, da je zaradi bioplinarne poslabšana kakovost življenja, da je po njihovem mnenju ogrožen razvoj turizma, bojijo se, da je zaradi izrazito kraškega območja ogrožena podtalnica in edinstveno svetovno nahajališče črne človeške ribice.

Ministra so člani Proteusa in črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič večkrat povabili na pogovor. V enem zadnjih dopisov s prošnjo za nujen sestanke je županja zapisala, da gre za resen problem, ki bi ga morali zakonsko urediti. "Občani Črnomlja smo izpostavljeni zdravju škodljivemu smradu in zahtevamo, da ukrepate," vztraja županja.

Medtem je ministrstvo pripravilo predlog nove Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Z njim v Proteusu niso zadovoljni. Moti jih, ker uredba ne upošteva zaščite kraškega sveta. Nerazumljivo se jim zdi, da so predlagane občutno višje mejne vrednosti težkih kovin v bioplinski gnojevki. S pripombami in predlogi bodo popoldne seznanili ministra Franca Bogoviča. "Siti smo obljub, zahtevamo jasne odgovore in zagotovila, da v mestu in okolici nikoli več ne bo neznosno smrdelo," so enotni člani Proteusa, ki bodo ministra v Črnomlju pričakali z mirnim protestom.

Več v prispevku Petre Držaj, ki si ga lahko ogledate na desni.

Petra Držaj, Foto: Jože Hartman