Po srednji šoli razmišlja o študiju, svoje znanje pa rada predaja naprej. Poleg dela v šoli in skrbi za 5-letnega sina je aktivna tudi v pisarni Zveze Romov Slovenije v Novem mestu, kjer na različne načine pomaga Romom.

Preko programa javnih del je Rozmanova, po izobrazbi sicer ekonomski tehnik, v šoli zadolžena za izvajanje učne pomoči, varstva učencev, sodeluje pri delu s starši in zunanjimi ustanovami, recimo centrom za socialno delo in mestno občino. Največ sodeluje s svojo mentorico Katarino Šepetavec in socialno delavko Darjo Padovan. Pravi, da se na šoli dobro počuti. "Delo z otroki mi veseli in mi daje navdih. Z njimi se rada ukvarjam. Vesela sem, ker so me romski otroci zelo lepo sprejeli. Ob meni se počutijo varno. Želim si, da bi jih več nadaljevalo s šolanjem in si z izobrazbo dvignilo tudi samozavest," pravi in pristavlja, da je najbolj vesela, kadar se njena dekleta s plesom izkažejo na raznih nastopih. Hkrati opaža, da ji spoštovanje izkazujejo tudi neromski učenci.

S svojo navzočnostjo v razredu na OŠ Bršljin veliko prispeva k izboljšanju uspeha romskih učencev, saj jim daje dodatna pojasnila v romskem jeziku. "Najbolj pomembno je, da ima romska pomočnica ustrezno znanje pri šolskih predmetih, da uživa zaupanje in spoštovanje. V moji navzočnosti se otroci vedejo drugače, enako velja za njihove neromske sošolce, ki kažejo sodelovalen in prijateljski odnos do njih," ugotavlja Rozmanova.

Romski otroci morda v šolo pridejo z manjšim predznanjem kot neromski, poleg tega pouk poteka v slovenščini, ki je mnogi ne razumejo. Rozmanova, ki dela z učenci višjih razredov, pri urah slovenščine opaža, da romski otroci težje berejo. "Največ težav imajo seveda učenci v prvem razredu, saj ne razumejo jezika, zato jim je treba slovensko besedilo najprej prevesti v romščino. Zanimivo pa je, da se romski otroci zelo hitro naučijo slovenščine, ker so zelo nadarjeni in inteligentni," poudarja.

Njeno delo v šoli se navezuje na njeno delo v romski informacijski pisarni. To ponazarja naslednji primer. S šolsko socialno delavko sta se med pogovorom večkrat ustavili ob družini z desetimi majhnimi otroki. Razmišljali sta, kaj storiti, da bi starša štiri šoloobvezne otroke vendarle začela pošiljati k pouku. To sta oče in mati pogojevala z izboljšanjem "resnično katastrofalnih" bivalnih razmer. O zadevi sta spregovorili še s predstavnikom centra za socialno delo, Rozmanova pa jo je predstavila še referentu na novomeški mestni občini Janezu Doltarju, s katerim tudi veliko sodeluje. Družino so nato nekajkrat obiskali in ji preko Rdečega križa priskrbeli oblačila. V šoli so se dogovorili za pranje oblačil ter brezplačne malice in kosila. "Ponosni sva, da nama je uspelo, da so otroci po novem letu začeli obiskovati pouk. Mati se je zahvalila za pomoč, ob tem pa ne smemo pozabiti najpomembnejše pridobitve, od katere je bilo vse odvisno – bivalnega kontejnerja."

Tako Rozmanova, ki pristavlja, da je neupravičeno izostajanje od pouka še vedno velik problem. "Če bi imeli romski otroci veliko več spodbude doma, bi z mojo pomočjo lahko dosegli rezultate, primerljive z ostalimi učenci," meni. Hkrati opozarja, da starši najprej obljubijo, da se bodo ravnali po navodilih pedagoškega osebja, vendar se mora slednje zatem ponovno pogajati z njimi. "V takšnih primerih smo jezni, počutimo se nemočne, zdi se nam krivično, da nas ne upoštevajo. S tovrstnim ravnanjem namreč starši škodijo svojim otrokom," je jasna Rozmanova, ki tekoče probleme rešuje v pisarni Zveze Romov Slovenije na novomeškem Novem trgu.

Poleg tega četrto leto piše za revijo Romano klem – Romski svet, zato dvakrat tedensko še dodatno prihaja v pisarno. Veliko sodeluje z organizacijami, povezanimi z romskimi otroki. Romom pomaga pri pisanju prošenj, jim svetuje in jih napotuje na pristojna mesta. V bližnji prihodnosti se bo skupaj z Rdečim križem največ ukvarjala z reševanjem problematike legalizacije romskih naselij.