Ob 8. uri so ljudje začeli prehajati čez prehod za pešce v Mislinji, na glavni cesti Slovenj Gradec–Velenje. S tem se je pot za vozila zaprla, v deset kilometrov dolgi koloni proti Velenju pa so po uri dogajanja ostala predvsem tovorna vozila, medtem ko so se osebna vozila preusmerila na stranske ceste. Točno ob 9. uri je bilo sprehajanja po prehodu za pešce konec in promet je skozi Mislinjo ponovno stekel. Protest je pod budnim spremstvom policije potekal povsem mirno, je s terena sporočila koroška dopisnica Radia Slovenije Metka Pirc.

Čeprav se shoda, na katerega so neznani organizatorji vabili na družbenih omrežjih, ni udeležilo veliko ljudi, je po mnenju udeležencev sporočilo državi jasno: da Koroška čim prej potrebuje hitro cesto, ki bo regijo povezala s slovenskim avtocestnim križem. Korošce predvsem skrbi ustavitev projektiranja za odsek hitre ceste od avtoceste do Velenja, za kar se je Dars odločil, ker sta na Ustavnem sodišču RS vloženi zahtevi za presojo državnega prostorskega načrta za ta odsek. Medtem pa se projektiranje odseka od Velenja do Slovenj Gradca nadaljuje.

Shod podprla županja in dva župana
"Hitro cesto potrebujemo čim prej. Ne več samo obljube. Štirideset let čakati na cesto je sramotno tudi za našo državo. Želim si, da se ta cesta čim prej uredi, da ne bodo potrebni več takšni shodi oziroma protesti," je dejal udeleženec protestnega prečkanja ceste, župan mislinjske občine Bojan Borovnik.

Protest je z udeležbo podprl tudi župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen, ki meni, da je pravica Koroške, da dobi ustrezno prometno infrastrukturo, da se bo lahko gospodarsko in tudi drugače razvijala, da se ljudje ne bodo več izseljevali iz regije. Poudaril je še, da si sicer župani tudi z argumenti in dogovarjanji s predstavniki države prizadevajo, da bi se čim prej zgradila hitra cesta.

"Vsako takšno akcijo se mi zdi vredno podpreti. Mislim, da je državljanska nepokorščina zagotovo tista, ki lahko pripomore k večjemu uspehu ali premiku," pa je dejala Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, do koder sicer hitra cesta ni načrtovana.

Shoda se je udeležil tudi koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik, ki, kot je dejal, podpira to ljudsko voljo, ki se je pojavila na družbenih omrežjih. Pričakoval je sicer več ljudi, a ne glede na to, je to po njegovih besedah "jasen korak, da si na Koroškem želimo to cesto in da je zelo nujna".

Organizator ni znan
Organizator dogajanja ni znan, informacije o protestu pa so se širile po prenosnih telefonih in družbenih omrežjih, zato je bilo tudi težko napovedovati, koliko ljudi se bo zbralo. Po besedah koordinatorja Mladinske iniciative za 3. razvojno os Verhovnika pa to tudi ni mladinska iniciativa. Ta je sicer v podporo hitri cesti junija lani organizirala večji shod na Ravnah na Koroškem.

Gre za spontano ljudsko vstajo, s katero dve koroški instituciji nimata povezave, sta poudarila koordinator civilne pobude Hoč'mo cesto Verhovnik in predsednik odbora za gradnjo hitre ceste Matic Tasič. "Mislim, da protesta ne bo mogoče ustaviti, zgodila se je spontana ljudska volja. Ljudje imajo dovolj izgovorov, ljudje ne razumejo, ko jih prepričujemo, da obstajajo administrativne ovire in ustavne presoje, njih to ne zanima," je dejal Verhovnik.

Bo 40-letnega čakanja kmalu konec?
Korošci nezadovoljno poudarjajo, da že vrsto let poslušajo obljube o gradnji hitre ceste, ki bo Koroško povezala z avtocestnim križem, v zadnjih mesecih pa opozarjajo še na zamude pri načrtovanih dejavnostih, kot jih opredeljuje lani med državo in dvema regijama podpisan protokol o načrtovanju in gradnji severnega dela 3. razvojne osi. Prebivalci najsevernejše slovenske regije na boljšo povezavo z osrednjo Slovenijo čakajo že 40 let, saj se slabe cestne povezave odražajo na vseh področjih življenja v regiji – mladi se izseljujejo, gospodarstvo pa ima logistične težave pri vsakdanjih prevozih.

Korošce je sicer minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ki opravlja tekoče posle, prejšnji teden miril, da na odseku od Velenja do Slovenj Gradca ni nobenih ovir, tako da so po njegovih besedah za ta odsek še vedno izvedljivi roki za gradnjo po zastavljenem protokolu. To pomeni, da bi se dela začela konec leta 2019. Glede odseka od avtoceste do Velenja pa je Gašperšič izrazil upanje na čimprejšnjo razrešitev zastoja, ki je nastal zaradi vloženih ustavnih presoj.

Policisti so protest spremljali
Po poročanju Radia Slovenija so na PU-ju Celje pojasnili, da so policisti shod, ki uradno ni bil prijavljen pri upravni enoti, sicer spremljali in urejali promet glede na dogajanje na terenu.

Prav na temo dejavnosti v zvezi s 3. razvojno osjo v sredo do 14. ure poteka tudi dopisna seja sveta Koroške regije. Največ težav tačas povzroča zahteva za oceno ustavnosti, ki so jo vložile spodnjesavinjske občine, ki nasprotujejo trasi skozi savinjsko dolino. Koroški župani bodo odločali tudi o podpori prebivalcev glede napovedanih uporov in nepokorščine, prav tako, ali naj pozovejo ustavno sodišče, da prioritetno odloči o ustavnosti Državnega prostorskega načrta, kar zdaj najbolj ovira nadaljnje postopke za graditev te cestne povezave.

Župani razumejo in podpirajo nepokorščino
O nadaljnjih dejavnostih glede projekta 3. razvojne osi je na dvodnevni dopisni seji odločal tudi svet Koroške regije, ki je zapisal, da "razume in podpira odločitve ljudi o uporu in nepokorščini". Kot je še razvidno iz potrjenih sklepov, župani pričakujejo, da se kljub vloženi zahtevi za ustavno presoj, nadaljuje projektiranje odseka med avtocesto in Velenjem. Svet regije se bo obrnil tudi na ustavno sodišče s prošnjo po prioritetnem odločanju glede zahteve za ustavno presojo DPN-ja za odsek od avtoceste do Velenja.

Ob tem svet regije zahteva, da se nadaljujejo druge dejavnosti iz julija lani podpisanega protokola, med drugim zahteva "brezpogojno nadaljevanje vseh pripravljalnih del in gradnje" odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem. Župani so zaskrbljeni, da bi se zaradi pogojevanja hkratne gradnje na obeh odsekih projekt še bolj zavlekel, dozdajšnje zamude pri projektu pa pripisuje zgolj zapletom na odseku od avtoceste do Velenja.