Za sklep, da nasprotujejo azilnemu domu na Obrežju, je od 30 svetnikov občine Brežice glasovalo 28, med njimi tudi občinski svetniki Gibanja Svoboda, proti ni bil nihče.

V razpravi so svetniki predvsem opozarjali, da vladi zamerijo, da jih o svoji nameri za vzpostavitev izpostave azilnega doma na Obrežju ni obvestila in da so za to izvedeli šele po tem, ko je vlada v četrtek o tem že sprejela sklep.

Azilnemu domu sicer nasprotujejo iz vrste razlogov. Po besedah občinskega svetnika iz skupine svetnikov, ki so zahtevali izredno sejo na to temo, Aleksandra Gajskega (SDS) azilni dom v občino prinaša dodatna varnostna tveganja, saj se tam, kjer so vzpostavljeni azilni domovi, poveča kriminal in zmanjša varnost ljudi. Pri tem težko verjame zagotovilom policije, da bo za varnost poskrbljeno, glede na to, da je ta kadrovsko podhranjena, je dejal.

Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov kapacitete išče že dve leti

Od direktorice Urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj so občinski svetniki zahtevali pojasnila, zakaj azilni dom vlada postavlja ravno na Obrežju. Po besedah direktorice v uradu kapacitete za nastanitev prosilcev za azil intenzivno iščejo že dve leti, odločitev, da jih nastanijo tudi na Obrežju in v Središču ob Dravi, pa je po njenih besedah nastala po strokovnem premisleku ter ob upoštevanju smeri migracijskih tokov in bližine naselij.

Izpostava azilnega doma na Obrežju bi po njenih besedah stala ob objektih, ki jih je policija uporabljala za nadzor na mejnem prehodu. To bi bili začasni objekti, kar so bivalni zabojniki in šotori, število prosilcev za azil, ki bi bili nastanjeni v njih, pa bi bilo odvisno od migracijskih tokov oziroma zapolnjenosti Azilnega doma Ljubljana in njegovih izpostav na Kotnikovi v Ljubljani in Logatcu, ki so sicer trenutno okoli dvotretjinsko zasedeni.

Po mnenju brežiškega župana bi prisotnost prebežnikov "povzročala nelagodje"

Brežiški župan Ivan Molan je opozoril, da je na Obrežju že predviden registracijski center, ki bo tja preseljen s Policijske postaje Brežice. "To pomeni, da boste migrante v registracijskem centru popisali, nato pa jih preselili nekaj metrov stran v azilni dom, od tam naprej pa bodo odšli po brežiški občini, saj ne bodo imeli omejitve gibanja," je dejal.

Opozoril je, da v okolici, kjer naj bi stal azilni dom, ni trgovin, banke ali šole, kar pomeni, da bodo prebežniki zahajali v Brežice, kar bo povzročalo dodatno nelagodje in strah med ljudmi.

Direktor Policijske uprave (PU) Novo mesto Igor Juršič je na pomisleke o varnosti zagotovil, da bo policija naredila vse, da zagotovi varnost in da bo tamkajšnje prebivalstvo čim manj občutilo migracije. Vodja oddelka za državno mejo in tujce na PU-ju Novo mesto Bojan Tomc pa je dodal, da do zdaj o kaznivih dejanjih prebežnikov niso bili obveščeni.

A tudi to občinskih svetnikov ni prepričalo. "Ne strinjamo se s tem, da noben prebežnik ne povzroča kaznivih dejanj. Kaj je pa potem nezakonit prehod državne meje?" je dejal Stanko Tomše iz svetniške skupine Korak naprej in sonce, sicer tretje največje svetniške skupine v brežiškem občinskem svetu. Napovedal je, da bodo njihovi svetniki, med katerimi je tudi nekdanji predsednik DZ-ja Igor Zorčič, glasovali proti vzpostavitvi azilnega doma.

Da bodo glasovali proti, je napovedala tudi Mojca Florjančič iz Gibanja Svoboda. Sklep o vzpostavitvi azilnega doma na Obrežju ni strokoven, prav tako ni usklajen z lokalno skupnostjo, "predvsem pa potrebujemo več informacij", je dejala.

Občinska svetnika Slavko Bizjak in Fredi Žibert sta predstavila mnenje, ki so ga v ponedeljek na skupni seji sprejeli člani krajevnih skupnosti Jesenice in Velika Dolina, na območju katerih bi stal azilni dom.

Bizjak, podpredsednik KS Jesenice na Dolenjskem, je povedal, da krajani vzpostavitvi azilnega doma ostro nasprotujejo in da bodo, če vlada ne bo upoštevala njihovega mnenja, izrazili državljansko nepokorščino "z zapiranjem mednarodnih mejnih prehodov in protestnim shodom". Predsednik KS Velika Dolina Žibert pa je dodal, da gre za skrajen, a nujen ukrep. Da azilnega doma v občini Brežice ne želijo, so s transparenti opozorili tudi nekateri občani, ki so se udeležili seje.