Po besedah predsednika novomeške območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jerneja Redka škodo povzročajo predvsem divji prašiči in jeleni. Najbolj so prizadeta območja v Beli krajini, ob meji s Kolpo, kjer škodo povzročajo divji prašiči, ki prihajajo s hrvaške strani, obrobje Kočevskega roga v občini Dolenjske Toplice, v Mirnski dolini okoli Mokronoga in območje Boštanja v Posavju.

Največ škode nastaja na poljih in travnikih. Živali med drugim uničujejo žito, krompir in koruzo. Koliko škode nastaja, je po besedah Redka težko reči, saj je kmetje pogosto niti ne prijavljajo, ker se ne utegnejo ukvarjati z administracijo, pa tudi odškodnine so zelo nizke: "Lani smo imeli primer, ko so kmetu ponudili 100 evrov odškodnine, na koncu pa je drugostopenjska komisija ocenila, je bilo škode za 1300 evrov."

Povečanje škode je po oceni Redka predvsem posledica tega, da se je v zadnjih letih populacija divjadi preveč razmnožila, med drugim tudi zato, ker kmetje škode niso prijavljali. "Ker škode niso prijavili, je uradno ni bilo, zato tudi ni bilo odstrela," je povedal.

Težavo bi bilo treba o njegovem mnenju reševati predvsem s povečanjem odstrela, pri čemer so nekatere lovske družine pripravljene sodelovati bolj, druge manj, pravi. Delno si lahko z ograjevanjem polj pomagajo tudi kmetje sami, a so pri tem finančno omejeni. "Ograjevanje polj je namreč pogosto dražje, kot je sama vrednost pridelka. Tudi si ne predstavljam, kako bi bilo videti, da so vsa polja ograjena," je dejal.

Ena od rešitev po njegovih besedah je tudi ta, da se lovci in kmetje na terenu povežejo in skušajo skupaj najti rešitev, pa tudi, kot že rečeno, da škodo prijavljajo v čim večjem številu.
O omenjeni problematiki so sicer v četrtek na okrogli mizi v Mokronogu razpravljali predstavniki KGZS-ja, ministrstva za kmetijstvo, zavoda za gozdove in lovskih družin.