Doslej je za fotografije na steklu Franca Rabusa vedelo le nekaj ljudi, zdaj bodo lahko v teh podobah, ki se jih le redki še spominjajo, lahko uživali in jih preučevali številni. Kot so zapisali izdajatelji, se bo v knjigi skozi objektiv, izostreni pogled in umetniško postavitev Rabusa odstrl svet preteklosti Kostanjevice na Krki in njene okolice. Ob tem so še dodali: "V njej so spomini, ki bodo obudili vedenje, kakšni so bili nekoč narava, objekti, ljudje in življenjski utrip. Knjiga omogoča namreč stvarno in podrobno primerjavo načina življenja nekoč in danes."

Pobudnik za izdajo monografije nadvse dragocenih fotografij, ki pričajo o življenju v Kostanjevici in njeni okolici pred drugo svetovno vojno, je Marjan Jerele, ki je tudi opravil izbor objavljenih posnetkov, ohranjenih na steklenih ploščah. Te so se nepoškodovane ohranile vse do danes tudi po zaslugi Danice Barbič, žene Rabusovega nečaka. Jerele o ideji za knjigo pravi: "Ko smo odkrili arhiv fotografij tega gospoda Franca Rabusa, smo ugotovili, da so izredno kakovostne slike, da je to zaklad, in zato smo to hoteli predstaviti širši javnosti. Da bi bolje osvetlili čas in pomen tega gradiva, smo k sodelovanju v knjigi povabili še številne strokovnjake, tako da mislim, da nam je uspelo, da je vse to predstavljeno na zelo visoki ravni."

Knjiga ima tudi angleški prevod, izšla pa je na 120 straneh. Da gre res za dragoceno dediščino, so prepričani tudi strokovnjaki. Zgodovinar Stane Granda, ki je opravil recenzijo knjige, je prepričan, da se lahko le redka slovenska mesta pohvalijo s tako kakovostnim fotografskim gradivom. Milan Ambrož, ki med drugim tudi raziskuje slovenske fotografije, pa o knjigi pravi: "Lahko rečem, da je to res neverjeten in fantastičen prikaz dediščine nekega kraja. Zanimivo je tudi to, da te dediščine do zdaj nismo poznali in smo pravzaprav do nje prišli po nekem naključju."

Ob izidu knjige so pripravili razstavo Rabusovih fotografij, ki kažejo na veliko mojstrstvo avtorja in kakovost samih fotografij. Fotograf Borut Peterlin, ki se tudi sam predaja fotografskim tehnikam iz 19. stoletja, nad visoko kakovostjo fotografij ni presenečen in to takole pojasni: "Takrat so se za fotografiranje uporabljale steklene plošče. Te so bile lahko precej velike, Rabuse je delal na plošče 9x12 cm. To mu je ob tehničnem znanju omogočilo tudi večjo kakovost posnetih slik, seveda pa je zanje potreboval tudi več časa, se pa to potem tudi vidi na izvrstnih fotografijah. To se res ne da primerjati z današnjim fotografskim delom."

Lea-Marija Colarič-Jakše je knjigo uredila in napisala kar precej poglavij. O tem, komu je namenjena, pa pravi: "Knjiga je predvsem namenjena Kostanjevičanom. Mi se moramo namreč še pošteno zavedati, da smo Slovenke in Slovenci, Kostanjevičanke in Kostanjevičani, da moramo svoje izročilo ohranjati za naše zanamce in tudi zreti v prihodnost in tudi svet." Colarič-Jakšetova ob tem še dodaja: "Med nastajanjem knjige smo se poleg starejših pogovarjali tudi z mlajšimi generacijami. Z zanimanjem so prisluhnili zgodbam spominov in spoštljivo, z mero začudenja, zrli v pričujoče fotografije in razmišljali o svojih prednikih. Tudi mladi se zavedajo dragocenosti starega gradiva in si želijo shraniti v svojem arhivu kakšno izmed podob preteklosti. V današnjem času globalizacije bomo vsi zanesljivo potrebovali neko materialno podrobnost, ki bo pričala o našem nekoč - o poreklu in rodu, o uspehih, težavah, modi, zabavah, vrednotah, dobrih in posebnih ljudeh."

Izdajatelji monografije Kostanjevica na Krki - Podobe preteklosti/Images of the past zatrjujejo, da so želeli s knjigo predstaviti utrip mesta med obema vojnama. Zagotovo pa so s tem veliko prispevali tudi k ohranjanju naše kulturne dediščine.

In še beseda o avtorju
Franc Rabuse je bil prav poseben človek - umirjene narave, v svojem okolju zelo spoštovan, vsestransko dejaven, poslovno uspešen in znal je pomagati ljudem v stiski. Z ženo Elo sta imela v Kostanjevici na Krki trgovino z mešanim blagom. S številnimi prijatelji sta znala živeti pestro življenje, ki med dvema velikima vojnama ni bilo lahko. Rabuse je bil kulturno mogočen človek, ki je doživljal izkušnje prostorov, ustvarjal podobe realnega sveta ter zbiral in sestavljal kamenčke v mozaik, dokument zgodovine in časa. Njegove zgodbe spominov so vez s preteklostjo, brez katere ni mogoče razumeti sedanjosti in ustvarjati prihodnosti. S prirojenim in izostrenim darom za opazovanje in estetiko je ustvaril obsežni fotografski opus, ki tankočutno riše konkretne vsakdanje doživljaje, odnose v družbi, življenjski slog ljudi ter omogoča rekonstrukcijo nekdanjega življenja in utrip mesta Kostanjevica na Krki in okolice. Pokaže slog, življenje in delo meščanskega in kmečkega prebivalstva, njihove običaje in navade.

Rabuse je imel svoj slog in izbrane fotografske motive. Številni so bili izdani tudi kot razglednice, najdemo jih v knjigah (npr. Kostanjevica na Krki, ob 700-letnici mestnega obstoja, Jožef Likar, 1953), časopisih (npr. Ilustrirani Slovenec, tedenska priloga Slovenca, 1930) in drugih publikacijah. Vsaka njegova fotografija igra eno izmed pomembnejših vlog v pripovedovanju preteklosti in zgodbo pripoveduje na svoj način ter podpira specifično zgodovinsko vrednost z retrospektivnim razumevanjem. Fotografske podobe imajo posebno moč in zasedajo pomembno mesto v prostoru časa, očarajo pogled gledalca, ga popeljejo v preteklo dogajanje, podeljujejo dodatno zgodovinsko dokumentarno vrednost in so interpretacije preteklosti z zgodovinsko naracijo. Vsaka njegova fotografija je okno, skozi katero gledalec vidi v preteklost, doživi dogodke in celo ugleda sebe v njih ter išče njihov pomen.

Goran Rovan, TV Slovenija