Z brežiške občine so sporočili, da so predstavniki občine in krajevnih skupnosti na sestanku v Brežicah dobili osnovne informacije o sprejemno-registracijskih centrih. Za občane in krajane v neposredni bližini centra pa je pomembno, da bo ta v primeru njegove vzpostavitve začasen in zaprtega tipa, policija pa bo tam "skrbela tako za varnost kot komunikacijo".

Direktorica urada za oskrbo in integracijo prebežnikov Mojca Špec Potočar je sicer na sestanku brežiškemu županu Ivanu Molanu, predsedniku Krajevne skupnosti Dobova Mihaelu Boraniču in predsedniku Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem Bogdanu Palovšniku predstavila zadolžitev urada, da po navodilu in v sodelovanju s policijo in z ministrstvom za notranje zadeve poskrbi za vzpostavitev ter delovanje sprejemno-registracijskih centrov na meji, če bi bilo to potrebno ob povečanem prihodu prebežnikov.

Načrtovanje centrov ob meji
Centre načrtujejo ob državni meji tik ob mejnih prehodih, v občini Brežice pa na območju mejnega prehoda Obrežje. Po njenih besedah bo omenjeni urad poskrbel za logistiko postavitve centra oz. za šotore, sanitarije, ograje, oblačila, hrano in podobno, za postopke s prebežniki in varovanje pa policija.

Centre so načrtovali za sprejem do 320 ljudi, ki jih bodo tam zadržali največ do 72 ur. V primeru, da bodo prebežniki zaprosili za azil v Sloveniji, jih bodo premestili v notranjost države, tiste, ki za azil ne bodo zaprosili, pa vrnili Hrvaški.

"Trajne naselitve ne bo"
Molan in Špec Potočarjeva sta se pogovarjala tudi o dveh stanovanjih, ki so jih v Brežicah opremili za primer potrebe nastanitve beguncev. Kot so še sporočili z občine, jim je omenjeni urad pojasnil, da ju, ker je Slovenija že izpolnila kvote t. i. programa relokacije in trajne nastanitve beguncev, ne bodo potrebovali. Urad bo zato stanovanji vrnil ministrstvu za javno upravo, "kar pomeni, da v bližnji prihodnosti v občini Brežice ne bo trajne naselitve prebežnikov".