Predstavniki varuha in notranjega ministrstva so na delovnem sestanku obravnavali očitke na račun dela policije pri obravnavi tujcev. Pred kratkim so se namreč pojavila pričevanja o tem, da policisti na Hrvaško nezakonito vračajo tujce, ki naj bi nameravali vložiti prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji.

Ker preverjajo vse očitke o domnevnih kršitvah človekovih pravic, so po besedah varuhinje Vlaste Nussdorfer "stopili v akcijo" in zahtevali odgovore pristojnih. Že avgusta so izdali vmesno poročilo, v katerem so ugotovili pomanjkljivosti pri postopkih obravnave tujcev, sklepne ugotovitve pa bodo strnili v končnem poročilu.

Varuh preverja delo črnomaljske in metliške policije
Namestnik varuhinje Ivan Šelih je spomnil, da so že junija nenapovedano obiskali policijski postaji Črnomelj in Metlika. Pregledali so dokumentacijo in v njej pogrešali skrbnejše zapise obravnave osebnih okoliščin tujcev, ki bi omogočili nadzor nad obravnavo posameznih primerov. Po njegovih besedah niso mogli "ne potrditi ne zanikati" izjav tujcev o prisilnem vračanju, zato še naprej obiskujejo posamezne policijske postaje. Če so ob junijskih obiskih lahko le pregledali obstoječo dokumentacijo, pa na obiskih, ki jih trenutno izvajajo, spremljajo postopke policistov s tujci. "Na podlagi teh obiskov bo mogoče povedati kaj več," je napovedal.

Dvoumna navodila policistom?
Pri varuhu so opozorili tudi na dvoumno navodilo policistom za obravnavo tujcev, ki govori o mešanih patruljah s slovenskimi in hrvaškimi policisti. Iz navodila bi bilo namreč mogoče razumeti, da slovenski policist lahko ne upošteva izražene namere tujca, da bo v Sloveniji zaprosil za azil, ampak obravnavo prepusti hrvaškemu kolegu. Po Šelihovih besedah je bilo to navodilo nejasno, so pa v pogovorih s policisti ugotovili, da če je mešana patrulja na slovenskem ozemlju, tujce obravnavajo slovenski policisti.

Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica je navodilo popolnoma jasno. Kot je dejal, mešane patrulje pretežno delujejo na mejni črti, policista v takšni patrulji, ki vseskozi prehajata mejo, pa ne ugotavljata vsakič posebej, "ali sta pol metra levo ali desno". Protokol med državama v takšnih primerih dovoljuje, da obravnavo tujca prevzame ena ali druga stran. To pa po njegovih besedah nikoli ne pride v poštev v notranjosti države, na nesporno slovenskem ozemlju.

Györkös Žnidarjeva vse očitke zavrača
Vse očitke o nezakonitem vračanju tujcev je zavrnila tudi ministrica za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Vesna Györkös Žnidar. "Z vso gotovostjo in odgovornostjo lahko zatrdim, da policija ne izvaja skupinskih izgonov tujcev iz države," je poudarila in dodala, da vračanje tujcev na Hrvaško poteka v okviru zakonsko predvidenih postopkov.

Da tujcem ne odrekajo pravice do mednarodne zaščite, po njenih besedah pritrjujejo tudi statistični podatki, saj je bilo letos vloženih več kot 2100 prošenj za mednarodno zaščito. Je pa ob tem opozorila, da se soočajo z očitnimi zlorabami azilnega postopka. Velika večina tujcev, ki izrazijo namero za vložitev prošnje, in tudi prosilcev za azil, namreč samovoljno zapusti azilni dom, kar pomeni, da jim Slovenija predstavlja zgolj vmesno točko na poti do končnega cilja.

Ministrica: Sporno je delovanje nekaterih nevladnikov
Györkös Žnidarjeva sicer ne nasprotuje, da so postopki policije pod drobnogledom. Tako se tudi z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) dogovarjajo za neposreden monitoring policijskih postopkov na najbolj obremenjenih policijskih postajah. Moti pa jo, da se "bolj kot ugotovitvam MNZ in policije verjame izjavam drugih subjektov, nevladnim organizacijam in tujcem". Ob tem je opozorila na po njenem mnenju izrazito sporno delovanje nekaterih nevladnih organizacij.

Tako naj bi ena izmed njih policijskim postajam napovedovala prihode skupine tujcev, skupaj z njihovimi imeni in priimki, ki bodo zaprosili za mednarodno zaščito. Nato pričakujejo, da jim policija poroča o vsakem posameznem primeru, policisti pa so bili ob tem deležni tudi groženj s kazenskimi ovadbami. Ministrica sicer ni želela izpostaviti imena te nevladne organizacije, saj želi, kot je dejala, le opozoriti na škodljivost in nedopustnost takšnih ravnanj.

PIC policijo obvešča, kje so prebežniki
V Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij so potrdili, da policijo obveščajo, kje so ljudje, ki želijo v Sloveniji zaprositi za mednarodno zaščito. Ob tem so poudarili, da je njihovo ravnanje popolnoma zakonito in da policiji celo delno pomaga pri nadzoru nad nedovoljenimi migracijami. Pojasnili so, da pomagajo samo tistim, ki so na ozemlju Slovenije.

Kot so pojasnili, tujcem nudijo pravno pomoč v uradnih postopkih, če nameravajo zaprositi za azil. "Ko nam torej oseba sporoči, da želi v uradni postopek oziroma pri nas zaprositi za mednarodno zaščito in da bi pri tem potrebovala našo pomoč, policijo obvestimo, kje se nahaja, kdo je ter ali želi zaprositi za mednarodno zaščito," so zapisali in dodali, da s tem tujce vnaprej seznanijo. Ob tem so v PIC-u pojasnili, da pomagajo samo tistim, ki so na ozemlju Slovenije.

MNZ: Prošnjo mora tujec podati sam
Vendar pa na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) njihove izjave ocenjujejo kot "nepopolne in zavajajoče". Najav PIC-a, da bodo posamezni tujci podali prošnjo za mednarodno zaščito, ni mogoče šteti kot namero za podajo prošnje, če tega tujec ne stori sam, so opozorili. Obenem so opozorili, da lokacija, kjer so določeni prebežniki, torej ali so v Sloveniji ali v kateri drugi državi, "ni okoliščina, ki bi opravičevala ali zmanjševala spornost takega ravnanja nevladne organizacije".