Krška agencija je pred dnevi sporočila, da bodo potrjene projekte v odobritev poslali pristojnemu organu upravljanja oz. agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo po končanju postopka na državni ravni upravičencem izdala odločbe o dodelitvi denarne podpore.
Posavska razvojna agencija je sicer pred kratkim objavila novi oz. tretji javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev strategije lokalnega razvoja na območju Posavja za zagotovitev sredstev iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Nanj se je mogoče prijaviti do 13. maja, skupni znesek predvidene podpore znaša nekaj več kot milijon evrov.
Sicer pa so Posavci omenjeni projekt okrepitve prepoznavnosti krškopoljskega prašiča začeli že jeseni. Predstavnica Občine Krško, ki je projektni vodilni partner, Janja Jordan, je ob njegovi predstavitvi povedala, da si od približno 180.000 evrov vrednega partnerskega projekta med drugim obetajo obogatitev posavske turistične ponudbe.
Med projektnimi cilji je navedla pripravo podlag za oblikovanje raznovrstnih izdelkov, od prehrambnih do uporabnih in turističnih, povezovanje ter aktivacijo različnih deležnikov z vzpostavitvijo regijske mreže krškopoljca na vseh ravneh, spodbudo razvoju podjetništva, usposobitev ponudnikov in oblikovanje tržnega načrta.
Pasma je še vedno ogrožena
Predvsem pa je njihov cilj ohranitev še vedno ogrožene in edinstvene krškopoljske prašičje pasme. Hkrati gre za ohranitev pomembnega dela posavske kulturne dediščine in za spodbudo razvoju območne kulinarično-turistične ponudbe, je še dejala Jordanova.
Pri omenjenem projektu so se s krško občino povezali brežiški Posavski muzej, Kmečka zadruga Sevnica, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto in Restavracija Kunst.
Kot je znano, je bila na Dolenjskem in v Posavju nekdaj posebej značilna reja priljubljene domače pasme krškopoljskega ali črnopasastega prašiča. Tega zakon o živinoreji opredeljuje kot avtohtono pasmo, njegova reja pa je bila za oskrbo domačinov in njihovo preživetje izjemnega pomena. Prvi zapisi o krškopoljcu so sicer iz leta 1851.
Na omenjenem območju so to pasmo čvrstega mesa in obilne maščobe častili kot malokatero domačo žival. Krškopoljec je tudi edina ohranjena slovenska avtohtona prašičja pasma. Njen obstanek je ogrožen, vendar pa se število krškopoljca zadnja leta krepi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje