Vase se je sesedel njen nekaj več kot 18-metrski zvonik z zvonovi, zrušila sta se cerkveni kor in del njenega severnega ostenja oziroma ladje. Donedavni župnijski upravitelj in kaplan Gregor Majcen je za STA povedal, da so cerkev sv. Jakoba nameravali letos sanirati. Ker je bila močno poškodovana in razpokana, so jo že lani prenehali uporabljati, sami pa so njeno območje zavarovali in omejili dostop.

Ob zrušitvi cerkve ni bil nihče poškodovan, verjetno pa nastala ruševina ogroža neposredno pod njo stoječi počitniški hišici, je opozoril.

Majcen je povedal, da cerkev sv. Jakoba ni spomeniško zaščitena in proti posledicam potresa ni bila zavarovana. O njenem stanju in nevarnosti so sicer že pred zrušenjem obvestili pristojne službe, a se po tem ni zgodilo nič. Dejal je, da za cerkev sv. Jakoba verjetno ni več rešitve. Kot kaže, bo treba ruševino počistiti in pod strokovnim vodstvom cerkev na novo pozidati. Kot njeno znamenitost je Majcen navedel njen prvi v samostojni Sloveniji na novo nameščeni cerkveni zvon.

Območje je treba zavarovati

Soupravitelj župnije Pišece in brestaniški župnik Jože Špes je dodal, da od pristojnih pričakujejo, da bodo območje omenjene cerkve primerno varnostno zavarovali.
Pričakujejo tudi njihovo pomoč pri sanaciji, odstranitvi ruševin in oceni škode. Radi bi tudi, da se zagotovi sanacijski načrt in da se župnija pri sanaciji nastale škode podpre. Sama namreč tako obsežne sanacije ne bo zmogla, je še opozoril Špes.

Zrušeno cerkev si je danes ogledal tudi predstavnik brežiške civilne zaščite, popoldne pa pričakujejo ogled predstavnika novomeške območne službe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Cerkev sv. Jakoba, ki stoji na najvišjem griču nad vasjo Mali Vrh, naj bi zgradili leta 1689. Gre za manjšo zgradbo s tristrano zaključenim prezbiterijem, ki je izoblikovan v gotski tradiciji. Okoli leta 1800 so cerkveno ladjo podaljšali, cerkev so zadnjič prenovili leta 1991.