Žarnovi so največji zasebni pridelovalec cvička na Dolenjskem, ki so že pred leti popolnoma opustili sadjarsko dejavnost. Zdaj imajo na 20 hektarjih zasajenih 90.000 trt, večina vinogradov je obnovljena, na njih pridelajo letno 230 tisoč litrov cvička, zraven pa še 40 tisoč litrov vrhunskih vin.

V novem objektu bi radi prodali čim več vina, saj bi bil s tem zaslužek nekoliko večji in ne bi z njim pokrivali zgolj proizvodnih stroškov, več pa se posvečajo tudi vrhunskim vinom.

"Zato smo sklenili, da ustvarimo eno novo blagovno znamko, pod katero bi tržili vsa vina višje kakovosti, in nastala je Albiana. Kar pomeni Albina in Ano, moja stara starša, ki sta to posestvo kupila leta 1936. In to je njima v zahvalo," pojasnjuje nosilec dejavnosti Jernej Žaren.

Albiana šteje zdaj že 10 različnih vin, od modrih frankinj do penin, razen rumenega muškata in penine pa so vsa vina popolnoma suha. "Na kakovost in okus penine vpliva nešteto dejavnikov – vse od izbire trt prek zahtevnih vinarskih postopkov do zorenja v kleti. S svojo prvo penino sem zelo zadovoljen, uspelo nam je, da ima vse, kar sem si želel – eleganco, pravo doživetje in podpis Dolenjske", pojasnjuje Žaren.

Da bi čim več vin prodali doma, so zdaj uredili sodobno degustacijsko sobo, manjšo trgovino in 4 sobe s 15 ležišči. "V novem, sodobnem prostoru pripravljamo degustacije za manjše ali večje skupine strank. Tu predstavimo svoja vina, poleg katerih ponudimo domače dobrote, nekateri pripravljeni še po receptih mame Ane, in pokažemo 300 let staro klet, v kateri zorijo naša vina. Na voljo imamo 15 postelj v 4 sobah in skupno kuhinjo, kjer goste v hladilniku pričakajo naši domači pridelki in izdelki ter izdelki s sosednih kmetij," nove pridobitve opisuje direktorica podjetja Lidija Žaren in doda, da tega niso urejali kot kmetija ali kot dopolnilna dejavnost, ampak prek podjetja. "Tudi zaradi dolgih in kompliciranih birokratskih postopkov. Mi smo v osnovi kmetje, vinarji, vinogradniki in nam ta birokracija jemlje vse preveč časa in smo se zato odločili, da to uredimo in tržimo prek podjetja," navaja težave.

Turizem kot dopolnilna dejavnost ni v razmahu
V Sloveniji se zadnja leta za turizem kot dopolnilno dejavnost ni odločilo veliko kmetij. Tudi zaradi zapletenih postopkov in ker za to dejavnost ni bilo nobenih spodbud. "Ni bilo javnih razpisov za kmetije, za manjše kmetije, da bi se lahko razvijale v dopolnilni dejavnosti za turizem na kmetiji. Zato upamo, da se bo zdaj po novem letu sprostili neki novi razpisi, kjer bi po osmih letih končno prišli do nekih nepovratnih sredstev," je ob odprtju novih prostorov pojasnil Matija Vimpolšek, predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije. Mnoge kmetije so namreč že zdaj ponujale petzvezdnična doživetja, ki jih zadnje čase tako opevamo v svoji turistični ponudbi, ko tudi pri nas stremimo k butičnemu turizmu.

Več v prispevku.