V romskem naselju Žabjak - Brezje živi okoli 700 Romov, občina Novo mesto pa je tamkajšnja gospodinjstva v letih 2019 in 2020 opremila z javnim vodovodom. Narejenih je bilo 77 vodovodnih priključkov. V zadnjih letih se je na omrežje nelegalno priklopilo 32 gospodinjstev, ki jih je komunala večkrat pozvala, naj priključke legalizirajo, kar pomeni, da podpišejo pogodbo in plačajo prispevek, namenjen ureditvi merilnega mesta.
Po besedah vodje novomeške enote Centra za socialno delo (CSD) Dolenjske in Bele krajine Alena Pusta so si lahko tisti, ki so to želeli, priključke uredili z njihovo pomočjo na način, da bi jih CSD lahko obročno odplačal iz njihovih socialnih transferjev. Nekateri so se za to možnost odločili, drugi pa tega niso narediti. Za legalizacijo priključkov se je odločilo 14 od 32 na črno priklopljenih gospodinjstev. Preostale je komunala pozvala, naj zadevo uredijo do 18. novembra. Ker tega niso naredili, so jim priključke odklopili.
Podatka, koliko Romov je ostalo brez vode, na novomeški komunali nimajo, saj gospodinjstvom, ki so imela nelegalne priključke, niso mogli pošiljati mesečnih računov in tudi sicer ne vedo, koliko oseb živi v posameznem gospodinjstvu. "Glede na evidence o številu vseh oseb v naselju je znan le podatek, da je večina, 340 oseb, prijavljena na enem naslovu, to je Brezje 12," so navedli na komunali.
Gospodinjstva, ki so ostala brez vode, si lahko po besedah Pusta priključke še vedno uredijo. Pri tem jim lahko na že omenjeni način pomaga CSD. Za zdaj se za ureditev priključka ni odločil še nobeden, pravijo na komunali.
Komunala zaradi nelegalnih priključkov oškodovana za 5700 evrov mesečno
Komunala je sicer septembra letos v naselju Žabjak - Brezje vgradila skupno vodomerno mesto. Prek njega so ugotovili, da mesečna izguba vode v naselju znaša 3000 kubičnih metrov, s čimer je bilo to javno podjetje mesečno oškodovano za 5700 evrov. Kar se tiče nelegalnih priklopov je sicer naselje Žabjak - Brezje po navedbah komunale izjema, saj v drugih romskih naseljih tako množičnih nelegalnih priklopov ne zaznavajo. Občasno odkrijejo le kakšen nelegalen priključek pri popravilu vodovoda. Večje težave pa predstavlja neplačevanje mesečnih računov za porabljeno vodo, pravijo.
Ravno zaradi tega si lahko Romi po besedah Pusta plačevanje računov uredijo prek CSD-ja na način, da podpišejo izjavo, da lahko CSD namesto njih račune plačuje iz njihovih socialnih transferjev. "Na takšen način trenutno stroške plačuje približno 400 od okoli 3000 Romov, kolikor jih živi na območju, ki ga pokriva CSD Dolenjska in Bela krajina, število Romov, ki se odloči za tak način, pa iz meseca v mesec narašča," je povedal Pust.
Težava sicer je, da gre pri tovrstnih plačilih za birokratsko zamudne postopke, ki strokovnim delavcem na CSD-ju vzamejo veliko časa. Zato je novomeška enota CSD-ja trenutno v pogovorih z novomeško občino, da bi jim za ta povsem administrativna dela zagotovila denar za enega dodatnega zaposlenega. "Upam, da nam bo župan prisluhnil, ker konec koncev bomo imeli od tega koristi vsi, med drugim tudi zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina oz. so v njeni lasti," je dodal vodja novomeške enote CSD-ja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje