Spontani upor lokalnega kmečkega življa je nastal zaradi nasprotovanja trasi nikoli zgrajene železnice ter nezadovoljstva nad novo državno monarhijo. Viniška republika ni prvi in edini upor ob nastanku Kraljevine SHS. Na Dolenjskem je decembra 1918 za štiri dni nastala Kandijska republika, upori so sledili v drugih krajih.

Na velikonočni ponedeljek leta 1919 spontano tudi v obmejni Vinici zaradi ravnanj občinskega vodstva in nezadovoljstva nad novo državno ureditvijo, je razloge za upor predstavil zgodovinar in avtor publikacije Janez Weiss. "Imeli so neko napredno politično misel, ki je močno bazirala na idejah hrvaške pučke seljačke stranke, ki je zagovarjala republikansko ureditev," je Weiss opisal politične ideje upora.

Po petih dneh so orožniki zatrli upor z zaprtjem glavnih kolovodij. Štirje med njimi so bili obsojeni na zaporne kazni, a jih je zapora rešila vsesplošna amnestija ob obisku kralja Aleksandra.

Pet dni praznovanja
Praznovanje ob stoletnici Viniške republike bo trajalo pet dni. Nocoj, na osrednjem dogodku, bodo prebivalci tedanje dogodke predstavili v gledališki igri, je povedal Marko Simčič iz Športno-turističnega društva Vinica.

Jutri bo Vinica v znamenju kulinarike in športa, v ponedeljek bo predstavljen dokumentarni film o Viniški republiki, praznovanje pa bodo sklenili s kresovanjem in koncertom na predvečer delavskega praznika.