Kot navajajo, posamezniki niso pripravljeni počakati v čakalnici, da pridejo na vrsto. Namesto tega se zdravstveni delavci "že skoraj vsakodnevno" srečujejo z verbalnimi grožnjami, zasmehovanjem, poniževanjem, blatenjem, žaljivkami in ščuvanjem k še več nasilja.

Za posebej nasilno ocenjujejo komunikacijo na družbenih omrežjih, "ko številni opravičujejo dejavnost razburjenih nasilnežev, pojavljajo pa se tudi fizični napadi na zaposleno osebje, še posebej na medicinske sestre, ki so najbolj izpostavljene pri obravnavi bolnikov v ambulantah in čakalnicah".

Letos so dva primera že prijavili policiji. Napadalce večinoma prosijo, da se prenehajo neprimerno vesti, "vendar prošnje največkrat ne zaležejo", so besede direktorice ZD-ja Metlika Duške Vukšinič navedli v sporočilu za javnost in poudarili, da stiske bolnikov razumejo, vendar zanje niso krivi zaposleni v zdravstvu, ampak "so te posledica dolgih čakalnih dob, pomanjkanja kadra in sistemskih težav javnega zdravstva".

V sporočilu pozivajo k obsodbi nasilja nad zdravstvenimi delavci, med drugim tudi zato, ker je "zagotavljanje varnega delovnega okolja za zaposlene pogoj za strokovno, kakovostno in učinkovito oskrbo ljudi".

"Če nasilja nad zdravstvenimi delavci ne bomo obsodili in ne bomo ustavili posameznikov, ki zlorabljajo svojo moč nad zdravniki in medicinskimi sestrami, bo vse to onemogočalo kakovostno oskrbo, hkrati bodo zdravstveni delavci še bolj zapuščali svoj poklic," opozarjajo.

V ZD-ju Metlika, ki s primarno zdravstveno oskrbo pokriva območje s približno 8400 prebivalci, pojasnjujejo še, da so marca letos vsi njihovi zdravniki družinske medicine dosegli polno opredeljenost, zaradi česar izbira osebnega zdravnika v ZD-ju Metlika ni več mogoča.

Pričakovali so sicer, da bodo pridobili ambulanto za neopredeljene, s čimer bi lahko zagotovili nemoteno oskrbo vsem, ki so ostali brez osebnega zdravnika, "žal pa dogovora kljub večkratnemu posredovanju do danes še nismo prejeli, pa čeprav izpolnjujemo vse pogoje", so sporočili.