A vsi prebivalci naselja niso navdušeni, saj nekateri pravijo, da se z njimi o tem ni še nihče konkretno pogovoril. Prebivalka romskega naselja Liljana Grm meni, da bi Dobruško vas lahko legalizirali, ker tukaj Romi živijo že 70 let.

"Večina Romov se s preselitvijo ne bi strinjala. O projektih čistilne naprave in obrtne cone nas ni nihče seznanil, ne občina ne država. Ne morejo razpolagati z nami kot z igračkami," je ogorčena Grmova, ki trdi, da je s strani države postavljeni mediator Branko Novak naredil razdor med Romi v Dobruški vasi. Romi odklanjajo tudi romskega člana mediacijske skupine Bojana Tudijo, ki je bil tokrat odsoten zaradi bolezni. V omenjeni skupini je še Franc Miklavčič kot predstavnik večinskega prebivalstva.
Novak, ki je sicer zaposlen v policiji, a že več kot 10 let dela neposredno z romsko populacijo na preventivnih projektih, pojasnjuje, da je oster pristop Romov običajen način njihove komunikacije. "Precej težko je komunicirati z Romi, vendar znamo tisti, ki imamo pri tem izkušnje, na koncu najti pot naprej," mirno nadaljuje. "Bistveno je, da se ustvarja pozitiven dialog. Tako so bili danes na sestanku tudi predstavniki občine, civilne iniciative in krajanov, kar se v preteklosti ni dogajalo," ugotavlja Novak. Na vprašanje o morebitnih spremembah sestave mediacijske skupine odgovarja, da za za zdaj ostaja nespremenjena.
Stane Baluh iz Urada za narodnosti je dejal, da je bil namen sestanka, da se Romom predstavijo konkretne rešitve, ki jih je Urad predstavil tudi občini. Prizadevajo si za iskanje rešitev. "Predlagali smo nekaj Romov, ki bodo zastopali tukajšnje prebivalce. Občina še ni pripravljena na tovrstno izvajanje dialoga, čeprav bi bilo pametno, saj tukajšnja problematika ni stvar države, ampak občine. Vsekakor pa bomo s svojimi idejami pomagali občini poiskati ustrezno rešitev," zatrjuje Baluh.
Dodal je, da se bosta že to poletje v Dobruški vasi postavila dva kontejnerja, kjer se bodo izvajale različne vzgojno-izobraževalne delavnice. Projekt, ki bo trajal eno leto z možnostjo podaljšanja še za eno leto, bo zaposloval pedagoginjo in socialno delavko. "Smiselna je vsaka dejavnost, ker so bili ti ljudje doslej prepuščeni samim sebi," je poudaril Baluh, ki meni, da se lahko iz načrtovanih dejavnosti rodi stalni romski otroški vrtec. Morebitna selitev tamkajšnjih Romov po njegovih besedah ne bi smela predstavljati ovire za izvajanje projekta, saj se lahko kontejnerja kadar koli premestita.
Na srečanju je bil navzoč tudi Bogdan Krašna, predstavnik podjetnikov iz škocjanske občine, ki je bil zadovoljen s tem, da pogovori tečejo in da se išče rešitev, ki bo dobra za vse strani. "Naš cilj je najti dialog v skupini, da se na tem območju, namenjenem za razvoj podjetništva, začnejo ustvarjati nova delovna mesta in pospeševati razvoj," je rekel Krašna.