V prvi fazi, začela bi se januarja 2018, naj bi se v koncern združila javna podjetja Energetika, Snaga, Nigrad in Mariborski vodovod. Predvidoma v treh letih pa bi se lahko vanj vključila še druga javna podjetja in zavodi.

"V mestu želimo centralizirati delovanje javnih podjetij, v naslednjem koraku tudi javnih zavodov. Želimo imeti čim bolj racionalno, vitko poslovanje s ciljem čim boljših storitev za naše občane, na drugi strani pa tudi depolitizirati delo, vezano na ta del javnih podjetij," je novinarjem pojasnil Fištravec.

Manj podvojenih nalog, skupne naložbe, boljše delovanje
Po besedah Boruta Bratine z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) so se pri snovanju ideje za Mariborski občinski koncern zgledovali po praksah v zasebnem sektorju in drugih mestih, kot so Ljubljana, Zagreb in Gradec.

Najbolj optimalna oblika bi bila po njegovih ocenah pogodbeni koncern, ki ga sestavljajo samostojne družbe, povezane s pogodbo o obvladovanju. Ta med drugim opredeljuje možnosti za obvezna navodila, ki jih dajejo organi vodenja obvladujoče družbe organom vodenja odvisne družbe, ne zajema pa sprememb lastniških deležev in ne vzpostavlja nove pravne osebe.

Med glavnimi cilji vzpostavitve koncerna je Bratina omenil preprečitev podvajanja določenih nalog, skupno izvajanje naložb in posledično optimalnejše delovanje javnih podjetij. "Predvideva se, da bodo storitve kvalitetnejše in ne dražje kot doslej," je še dejal.