Iskra je od mariborske občine v odškodninski tožbi zahtevala 12,8 milijona evrov zaradi neizpolnitve pogodbe za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa. Kot je oktobra ob neuspešnem poskusu poravnave povedal direktor operacij v Iskri Matija Šešok, so takrat vztrajali pri zahtevku v celoti, saj je bila pogodba podpisana in veljavna, Iskra pa jo je dosledno izvajala.

"Občina že pet let ni plačala tega, kar smo dobavili, Mariborčani pa se vseeno vsak dan vozijo mimo naših semaforjev," je takrat še dodal Šešok. Po neuradnih informacijah naj bi Iskra v mariborska križišča do prekinitve pogodbe vložila za dobrega pol milijona evrov, skupaj pa naj bi dobavili za okoli 2,5 milijona evrov materiala, ki večinoma že leta čaka na vgradnjo.

Posla z mariborsko občino niso predstavljali samo radarji, pač pa sta večino skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije predstavljali nadgradnja in sistemizacija semaforskega sistema, ki so ju vodili vzporedno s postavitvijo radarjev.

Pogodbo, ki jo je podpisal Kangler, želeli razglasiti za nično
Zdajšnja mestna uprava se je pred visoko odškodnino branila s prizadevanji, da bi sodišče pogodbo, ki so jo z Iskro podpisali še v času prejšnjega župana, razglasilo za nično. Okrožno sodišče je njihovo zahtevo februarja zavrglo, a se je občina na sklep pritožila.

Za radarje, katerih postavitev konec leta 2012 je sprožila množične ulične proteste in posledično privedla do menjave oblasti v mestu, je na okrajnem sodišču potekal tudi kazenski postopek, v katerem se je Kangler zaradi domnevne zlorabe položaja zagovarjal skupaj s še tremi soobtoženimi. Tožilstvo pa je ob koncu glavne obravnave obtožnico umaknilo.