Kot je za STA povedal preddvorski župan Rok Roblek, je po julijski ujmi zaselek Podlebelca še vedno brez pitne vode: "Verjetno je celoten pritok izdatno poškodovan, zato nam še vedno konstantno kali in onesnažuje vodni vir, ki se je ob preteklih močnih deževjih običajno po nekaj dneh unesel."

Kaže, da bo trajalo še nekaj časa, da bo voda znova pitna. Krajani, ki s sanitarno vodo nimajo več težav, so se znašli tako, da vodo za pitje in kuho vozijo iz službe ali pa ponjo hodijo na višje ležečo kmetijo, ki se oskrbuje iz drugega vodnega vira, ki pa ni dovolj izdaten, da bi lahko zagotavljal tudi sanitarno vodo za celoten zaselek.

Občina je medtem intervencijska dela že končala. V prejšnjem tednu je dela zaključil tudi koncesionar, ki je odstranil še naplavine, ki so v reko Kokro pridrvele iz sosednje doline Suhadolnika in povzročale zajezitev reke. Že pred tem je odstranil tudi kamenje in pesek, ki ga je v noči na 20. julij v reko prinesel hudournik, ki je opustošil zaselek Podlebelca.

Kamenje je v Podlebelci poškodovalo deset hiš, od tega je štiri objekte povsem zasulo, dve hiši pa nista ustrezni za bivanje. Po hitrem odzivu ministrstva za naravne vire in prostor ter Direkcije RS za vode je bila že v začetku avgusta znana prva idejna zasnova sanacije in ureditve struge hudournika.

Iščejo odgovore za tiste, ki so izgubili objekte

Predstavniki občine se bodo 17. septembra znova sestali s predstavniki ministrstva. Takrat bo znano, ali je dokumentacija s poglobljeno idejno zasnovo že izdelana, kar bo podlaga za začetek projektiranja, pri čemer mora za projektiranje lokalne infrastrukture poskrbeti občina, državni organi pa morajo definirati, kako bo v prihodnje urejena struga hudournika.

Roblek si želi, da bi se tako ureditev struge kot ureditev mostov izvajala enotno pod taktirko države oziroma koncesionarja in z enim izvajalcem, saj bi bila takšna sanacija, ki mora potekati sočasno, časovno in organizacijsko najbolj smotrna.

Medtem se občina še vedno ukvarja tudi z iskanjem odgovorov na vprašanja tistih, ki so v ujmi izgubili objekte. "Nekaterim je samim uspelo poiskati nadomestne lokacije za bivanje, nekaterim je pomagala občina. Tako imamo eno družino v občinski stavbi," je pojasnil župan in dodal, da tečejo tudi sestanki za pridobitev zemljišč, na katerih bi lahko postavili nadomestne gradnje.

Občina od države še ni prejela pričakovanih sredstev za sanacijo

Hkrati Občina Preddvor hiti s sanacijo posledic lanske avgustovske ujme. Največji projekt v tem okviru je 1,7 milijona evrov vredna rekonstrukcija glavnega mostu čez Kokro v Preddvoru. Most so porušili junija, zdaj pa poteka betoniranje novega. Zaradi julijske ujme je prišlo do krajših zastojev na gradbišču, zato so dela v približno tritedenski zamudi. Zdaj je zaključek del predviden sredi novembra, do konca oktobra pa Roblek upa, da bodo lahko čez most že spustili promet.

Težave so pri financiranju projekta. Občina namreč od države še ni prejela pričakovanih sredstev za sanacijo, temveč le milijon evrov akontacije, s katerimi se je lotila manjših projektov. Ti so v 80 odstotkih že končani, a jih na občini zaradi pomanjkanja sredstev in težav z likvidnostjo ne zaključujejo, kar morajo storiti do novembra in plačati izvajalce.

V Preddvoru si želijo čim prej končati sanacijo. Zato je občina že marca imela pripravljeno vso dokumentacijo in zdaj kot ena redkih občin, ki so bile prizadete v lanski ujmi, že izvaja tudi sanacijo iz rednega programa, v katerega se uvršča tudi most na Kokri. "Zdaj se naši stroški na rednem planu že približujejo milijonu evrov, država pa zanj ne izplačuje sredstev, kar nam onemogoča pokrivanja skupnih stroškov sanacije," je opozoril župan Roblek.