Podpredsednica ZRD-ja Lilijana Tudija je opozorila, da je romski otrok pri vstopu v osnovno šolo ne glede na svoje sposobnosti takoj obsojen na prilagojeni program. To naj bi se po njenih besedah dogajalo na novomeških šolah Šmihel in Bršljin, a sta ravnateljici to odločno zanikali.
Darja Brezovar, ravnateljica Osnovne šole Bršljin, je razkrila, da celotno devetletko konča le nekaj romskih otrok in da morajo nekatere romske starše še vedno opominjati, da je obiskovanje osnovne šole obvezno in potrebno. Na vprašanje, zakaj otroci romskega rodu ne dosežejo takšnih rezultatov kot otroci večinskega prebivalstva, je omenila, da bodo nekateri Romi rekli, da je vzrok v tem, da nimajo elektrike, vode in bivanjskih prostorov. "Mi pravimo, da bi bilo veliko bolje imeti kakovostno predšolsko vzgojo zadnja tri leta pred vstopom v osnovno šolo. Poleg tega je težava v tem, da številni Romi v svoji mladosti ne berejo in ne pišejo, tudi v maternem jeziku ne," ugotavlja Brezovarjeva.
Osnovno šolo Bršljin obiskuje največ romskih učencev, saj jih je med nekaj več kot 530 šolarji četrtina, vendar je njihov osip več kot 90-odstoten. Brezovarjeva doda, da morajo nekatere Rome navajati na čisto osnovne socialne zadeve. "Letos smo recimo morali nekega romskega dečka skoraj tri mesece voditi ven na potrebo, ker ni znal uporabljati sanitarij," ilustrira stanje.
Irena Hlača, ravnateljica šmihelske osnovne šole, kjer imajo v letošnjem šolskem letu 40 otrok romskega porekla, zanje pravi, da so v skrbi za šolski obisk zelo različni. "Pri tistih, ki redno obiskujejo pouk in se trudijo, skoraj ne moremo govoriti o kakšnih posebnih težavah. Zelo sem bila vesela, ko sem bila navzoča pri pouku in je dobil romski četrtošolec za znanje branja odlično oceno. Težave nastopijo pri manj uspešnih. Obstajajo celo posamezni primeri, ko otrok niti enkrat ne pride k pouku. Na to opozarjamo, rešitev pa bi morali poiskati skupaj s starši, lokalno skupnostjo, centrom za socialno delo in inšpekcijsko službo," ocenjuje Hlača.
Okrogle mize se je udeležila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Dejala je, da ves čas spremlja, kako je z romskimi otroki in njihovim vključevanjem zlasti v otroški vrtec in pozneje šolo.
"Na potezi je država z vsem svojim aparatom, da sistemsko uredi pogoje za življenje Romov, da bodo imeli njihovi otroci elektriko, vodo in prihajali čisti v vrtec ali šolo. Na drugi strani je treba ozaveščati romske starše, da se bodo zavedali starševskih obveznosti, da pošiljajo otroke k pouku. Z onemogočanjem šolskega obiska jim jemljejo tudi pravico do izobraževanja. Otrok, ki manjka pri pouku, nima enakih možnosti. Opuščanje starševske dolžnosti in skrbi je kaznivo dejanje, zato je treba starše ozavestiti, sicer pa ukrepati," je jasna Nussdorferjeva.
Bogdan Miklič, Radio Slovenija