"Ta hiša je moteča za izvedbo gradbenih del, saj je preblizu kanalizacijskemu vodu. Trenutno ni naseljena, vendar iščemo mogočo lokacijo za preselitev prizadete družine. Ta se zgledno vključuje v življenje, tudi otroci redno obiskujejo šolo," je dejal škocjanski župan Jože Kapler.
Po njegovih zagotovilih bodo vsa odprta vprašanja, povezana z reševanjem bivanjske problematike Romov, reševali z dialogom. Dodal je, da je trenutno število Romov prevelika obremenitev za škocjansko občino, ki ima tri tisoč prebivalcev. "Težimo k iskanju možnosti, da bi Romi, ki bodo v to privolili, odšli drugam, medtem ko bomo preostalim poskušali zagotoviti primerne bivanjske razmere," pravi Kapler, ki opozarja, da brez finančne pomoči države v kratkem času ne bodo zmogli urediti bivanjskih težav Romov. Dodaja, da komunikacija med občino in Romi poteka, vendar je občinski proračun premajhen, da bi zadostil potrebam projektov za urejanje romske problematike.
Po njegovih besedah občina ustrezno sodeluje z operativno skupino za Dobruško vas pod vodstvom direktorja vladnega urada za narodnosti Staneta Baluha. "Z mano se Baluh sreča v županski pisarni, pogovoriva se o predlogih in nato odideva v Dobruško vas. Od omenjene skupine smo pričakovali več. Romi ji ne zaupajo, zato njihovi predstavniki ne sodelujejo v njej. Brez Romov pa ni mogoče pospešeno reševati njihovih težav," poudarja Kapler.
Omenjena romska hiša, ki bo prva na vrsti za rušenje, pripada družini Liljane Grm, ki se je pred leti primožila v to romsko naselje. "Ko sem se iz središča Kočevja preselila v Dobruško vas, sem ugotovila, da so tukajšnji ljudje odrezani od vsega. Stopila sem v stik z občino in državo, da bi rešila težavo moje družine, vendar do danes rešitve še ni na vidiku. Občina je na čuden način dobila dokumentacijo za gradnjo tega tehnološkega centra. Če je namreč lokacija, kjer bo stal, zazidljiva, bi moralo enako veljati za Rome," meni Grmova.
Kot pravi, sta ji Kapler in Tamara Vonta, vodja vladne komisije za zaščito romske skupnosti (VKZRS), maja lani obljubila, da bodo z dnem začetka gradnje začeli iskati rešitev za njeno družino. "Do decembra bi morala biti zadeva rešena, a še vedno ni, čeprav je že januar," pravi Grmova in dodaja, da je zaradi negotovosti, v kateri živi, psihično na tleh. "Kljub temu se ne predajam, kajti če se predam, bo ta usoda namenjena tudi mojima dvema otrokoma, s čimer pa se ne bom nikdar sprijaznila," je odločna Grmova.
Vonta je po seji VKZRS-ja, ki je bila prejšnji teden, pojasnila, da zaradi prve faze gradnje industrijske cone nihče izmed Romov ne bo ostal brez doma. "Konkretnih rešitev še ni, vendar je to ne le vprašanje dogovora med nami in občino, ampak tudi dogovora z Romi," je dejala.