Romska skupnost velja z več kot 10 milijoni pripadnikov za največjo transnacionalno manjšino Evrope. Kljub zgodovinsko pogojenim velikim razlikam v življenju marginaliziranih Romov in neromskih skupnosti je romsko vprašanje postalo pomembna točka programa Evropske unije in številnih držav članic šele v zadnjih nekaj letih.

Leta 2013 so evropski ministri sprejeli prvi pravni instrument na ravni EU-ja za vključevanje Romov in se zavezali izvajanju priporočil Evropske komisije za zmanjšanje socialnih razlik med Romi in preostalim prebivalstvom na štirih področjih: izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in bivališča.

Program namenjen predvsem ženskam in otrokom
V Sloveniji, kjer živi po podatkih Sveta Evrope približno 8.500 Romov, kar znaša 0,42 odstotka prebivalstva, smo v okviru nacionalne strategije ukrepanja na teh prednostnih področjih leta 2016 zagnali projekt z naslovom Uspešno vključevanje Romov v okolje – zdrav življenjski slog. Ciljna skupina projekta so pripadniki romske skupnosti po vsej Sloveniji. Programi so namenjeni zlasti otrokom, ženskam in osebam z večjim tveganjem za kronične bolezni.

Kljub dolgoletnemu izvajanju dejavnosti krepitve zdravja v romski skupnosti, so raziskave pokazale slabše zdravstveno stanje, manj zdrav življenjski slog, neprimerne bivanjske pogoje v pogosto nezakonito zgrajenih bivališčih in nižjo samooceno zdravja romskega prebivalstva Slovenije. Še vedno je zelo prisotno nezaupanje do zdravstvenega osebja, kar nekateri pripisujejo tudi nestrpnosti do Romov, in nižja dostopnost do zdravstvenih storitev.

Tudi zato država išče načine, s katerimi bi Romom, ki v veliki večini živijo odmaknjeno v strnjenih naseljih, lažje prišli naproti.

Kajenje v prostorih, ki jih ne zračijo
Koordinatorica projekta Zdenka Verban Buzeti iz murskosoboške območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki deluje na področju zmanjševanja neenakosti v zdravju pripadnikov romske skupnosti neprekinjeno že od leta 2004, pojasnjuje, da so v primerjavi s preostalim prebivalstvom na področju zdravja Romi pri nas veliko bolj ogroženi, zlasti "zaradi svojega svojstva in socialne depriviranosti".

"Večje so razlike v socialnem statusu, hitreje ljudje obolevajo, kar velja tudi za pripadnike romske skupnosti. V mislih imam tako fizično kot psihično slabo zdravstveno stanje. Največ vzrokov leži predvsem v nezdravem življenjskem slogu. Izkazalo se je, da tako moški kot ženske veliko kadijo, zlasti v notranjih prostorih, ki se ne zračijo. Običajno živi v enem prostoru veččlanska družina. Ti prostori so pogosto zelo majhni in neurejeni ter zelo vlažni, zlasti pozimi," pojasnjuje.

Glavni cilj omenjenega projekta je "izobraziti in opolnomočiti ciljno skupino, zlasti romske pomočnike, na področju vsebin javnega zdravstva ter prispevati k preprečevanju bolezni in krepitvi zdravja na splošno", poudarja Verban Buzetijeva.

Romski pomočniki most med skupnostjo in šolo
Zelo pomemben člen pri vzpostavljanju zaupanja v zdravstveno osebje in pri zmanjševanju neenakosti na področju zdravstva so t. i. romski pomočniki oz. mentorji v osnovnih šolah, ki predstavljajo most med romsko skupnostjo in šolo.

Verban Buzetijeva pravi, da imajo "v svoji skupnosti, zlasti pri starših vključenih otrok, ti pomočniki veliko vlogo". "V okviru prizadevanj za izboljšanje stanja na področju javnega zdravstva izvajamo številna izobraževanja, ki zadevajo tematike, kot so zdrava prehrana, izogibanje razvad, spolna vzgoja. V osnovi gre za izobraževanje ciljnih skupin, ki lahko to znanje širijo in pripomorejo h krepitvi zdravja celotne romske skupnosti."

Poleg romskih pomočnikov sodelujejo pri projektu strokovnjaki NIJZ-ja posameznih območnih enot, ki je glavni izvajalec projekta, člani Zveze Romov Slovenije, sodelavci ministrstva za zdravje, ki je nosilec projekta, zdravstveni delavci romske skupnosti, prebivalci osmih izbranih pilotnih okolij in mediji, ki pomagajo romsko skupnost ozaveščati o pomembnosti zdravja.

Letos so projektne dejavnosti izvedli v dveh pilotnih okoljih, v Novem mestu in Mariboru, v letu 2018 pa jih bodo izvedli še v dodatnih šestih.

45 evropskih tisočakov
Po prvih evalvacijah dozdajšnjega dela so bili tako v jugovzhodni kot severovzhodni Sloveniji deležni zelo pozitivnih ocen in odzivov, dodaja koordinatorica projekta: "Odlične rezultate beležimo tako na področju pridobljenega znanja kot zadovoljstva. Ugotavljamo, da ljudje tovrstne teme zelo pogrešajo. Še vedno pa se dogaja, da se pomočniki pri soočanju s konkretnimi vprašanji otrok in njihovimi težavami velikokrat ne znajdejo. Tudi zato pripravljamo zdaj en tak mini priročnik, ki ga bomo lahko v prihodnosti uporabili pri izvedbi kakšnih delavnic."

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za obdobje 2014-2020. Za izvedbo projekta, ki se konča 1. oktobra 2018, je namenjenih 60.000 evrov, Evropski socialni sklad prispeva 45.000 evrov.

Preventiva, informiranje, izobraževanje in ozaveščanje o pomembnosti zdravja in zdravega načina življenja so zagotovo pomemben korak k izboljšanju zdravstvenega stanja celotnega prebivalstva, ne samo Romov, zato je pozivom, da pride prav vsak evro, namenjen za tovrstne projekte, vredno prisluhniti, je za Radio Si poročala Lidija Petković.