Predsednik romske skupnosti Dežnik Haris Tahirović-Jelenc je ob svetovnem dnevu romskega jezika poudaril, da želijo s tem dnevom romski jezik približati tudi večinskemu narodu. Na ta dan pristojna ministrstva, zlasti ministrstvo za kulturo, še posebej opozarjajo na premalo sredstev, ki jih za projekte v kulturi dobiva romska skupnost.

V organizaciji društva Romski informacijski center Slovenije - Anglunipe in Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella - Dežnik je namreč ob svetovnem dnevu romskega jezika že v petek v Ljubljani potekala okrogla miza na temo zgodovine romskega jezika. Udeleženci so opozorili na velik pomen dneva romskega jezika za ohranitev kulturne identitete Romov. Pomembnost dneva romskega jezika se po mnenju romskih organizacij kaže tudi v tem, da se v zadnjih letih daje poseben poudarek raziskovanju in zapisu romskega jezika, kar se v preteklosti ni dogajalo.

Vera Klopčič z Inštituta za narodnostna vprašanja je v razpravi pojasnila, da je svetovni dan romskega jezika spomin na 5. november 2008, ko so prvič predstavili romsko-hrvaški in hrvaško-romski slovar. Čeprav se še vedno pojavljajo težave, ki se nanašajo na bivanjske razmere in socialno-ekonomski položaj, se je na splošno odnos do romskega jezika in kulture v večinskem narodu po mnenju Klopčičeve izboljšal.

Premalo zanimanja za jezik med Romi
Glavna težava po besedah Klopčičeve ostaja zanimanje za jezik znotraj romske skupnosti. Raziskave kažejo, da velika večina Romov nima velikega interesa, da bi se otroci učili romskega jezika v šoli. Zato so po njenem mnenju zelo pomembne promocijske dejavnosti, ki širijo poznavanje romskega jezika in zanimanje zanj.

"S tem se krepi samozavest znotraj romske skupnosti in veča interes za učenje in spoznavanje kulturne dediščine," je poudarila in dodala, da je za to potreben dodaten napor Romov, da ohranijo svoj besedni zaklad kot svojo kulturno dediščino. To je tudi interes celotnega naroda in Slovenije, da se ohranja kulturna raznolikost. Leta 1993 je bila namreč v Svetu Evrope sprejeta resolucija o tem, da Romi prispevajo h kulturni raznovrstnosti Evrope.

Zgodovina romskega jezika
O zgodovini Romov in romskem jeziku je spregovoril Trajko Petkovski, sicer profesor na fakulteti za etnologijo in folkloristiko v Skopju. Romski jezik je indoevropski, izhaja iz sanskrta, sestavljajo ga sedem posamičnih jezikov in številni dialekti, ker so Romi povsod prevzemali besede jezikov narodov, med katerimi so živeli, je dejal. Opozoril je, da ne obstajata književna tradicija romskega jezika niti pisana zgodovina, so le teorije o njihovem poreklu. Sam se kmalu odpravlja na znanstveno odpravo v Indijo, kjer bo dodatno preučeval zgodovino Romov in stare zgodovinske dokumente.

Status manjšinskega jezika
V številnih evropskih državah je romski jezik priznan kot manjšinski jezik, med drugim v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Švedskem in Madžarskem. V nekaterih državah, kot na primer v Makedoniji in na Kosovu, pa je romščina tudi uradni jezik. Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah, in sicer v Romuniji, na Slovaškem, v Grčiji, Turčiji, na Madžarskem in v Sloveniji. V Evropi jih živi od osem do deset milijonov, v Sloveniji pa po ocenah različnih institucij od 7.000 do 12.000.

Romi po vsem svetu praznujejo in za svoja priznavajo le dva svetovna dneva, in sicer 8. april, svetovni dan Romov, in 5. november, ki je razglašen za svetovni dan romskega jezika.