V dveh snežnih plazovih so umrli trije ljudje, dva pa sta poškodovana. Pri reševanju so sodelovali 24 reševalcev, vodniki lavinskih psov ter helikopterja Slovenske vojske in policije. V prvi navezi ponesrečenih je umrl izkušeni gorski reševalec in alpinistični inštruktor Slavko Rožič iz Tržiča, bil je tudi podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRS).

Nesreča je pretresla vse, ki se ukvarjamo z alpinizmom in reševanjem, je v pogovoru za Poročila ob sedemnajstih voditelju Janu Novaku priznal Smolej.

"V tem pobočju so bili vetrovi mnogo močnejši, kot se je verjetno predvidevalo. Posledično je veter prinesel sneg v določene grape, ki so za te razmere najnevarnejše, sploh na severnih pobočjih. Ta naneseni sneg je potem samo čakal, da pride do neke dodatne obremenitve, ki je tudi prišla, in ta obremenitev je bila potem tisti vzrok, da je prišlo do tega," je pojasnil.

Plaz je najprej odnesel dva človeka, med reševalno akcijo pa sta alpinista, ki sta bila v zgornjih pobočjih Storžiča, sprožila še en snežni plaz – eden je preživel s težjimi poškodbami, drugi je umrl. Reševalna ekipa je bila po radijski zvezi obveščena o ponovnem plazu in zbežala pred njim, med begom pa sta se dva reševalca poškodovala.

"Reševali smo si življenje, k sreči smo bili dovolj hitri"

Eden izmed njih je bil Iztok Tomazin, ki je tisti dan tudi sam smučal z vrha Begunjščice in že tamkajšnje razmere opisal kot "na meji", na Storžiču so bile razmere še precej bolj zahrbtne in po njegovem mnenju jih sploh ni bilo mogoče realno oceniti.

Mokra, težka plast, skrita pod napihanim snegom, ki se je sprožila, je vzela dve življenji, tretjega je vzel še drugi plaz. Tega bi se s kančkom zdrave pameti dalo preprečiti, je v pogovoru za televizijski Dnevnik z Marjeto Klemenc poudaril Tomazin: "Plezati mimo mesta reševalne nesreče, ne da vprašaš, ali je potrebna pomoč ... Helikopter ti leti nad glavo, vidiš, da je prek stene prišel ogromen plaz, ti pa plezaš naprej ..."

Sam je klečal ob vreči z enim od ponesrečencev, helikopter se je bližal, ko so zavpili: "Plaz!" "Reševali smo si življenje, k sreči smo bili dovolj hitri, čeprav si je kolega zlomil roko in tudi sam sem dobil nekaj lažjih poškodb. Ampak ušli smo," je opisal dogodek.

Zahrbtni zasneženi vrhovi

Mraz in veter tako močno krojita razmere v slovenskih gorah v teh dneh. Poznavalci jih opisujejo kot zelo zahtevne, tudi zahrbtne, potrebna sta preudarnost in veliko gorniškega znanja. Razmere se izredno spreminjajo – na enem pobočju sta denimo pršič in čudovita turna smuka, le nekaj metrov stran pa so zelo nevarne, opozarjajo.

"Absolutno se ne smemo gibati nad gozdno mejo 1700 metrov, izogibati se moramo severni strani in terena, ki ga ne poznamo," poudarja Smolej. "Srečujemo mnogo ljudi, ki jih nikoli prej nismo videli, z dobro opremo, a nepopolno, in nas skrbi, da se ta oprema sploh ne zna uporabljati," je posvaril.