Do zdaj je v centru prebivalo 334 otrok in mladostnikov, ki jim je strokovno osebje pomagalo iz družinskega pekla.

Krizni center za otroke in mladostnike je namenjen otrokom od šestega leta starosti, mladostnikom in študentom, ki se znajdejo v kakršni koli hudi stiski. V hiško sredi mesta, ki je odprta vse dni v letu, prihajajo otroci in mladostniki včasih samo na pogovor ali po nasvet. Zaradi različnih oblik nasilja ali drugih stisk v družini pa marsikdo tam najde tudi varen dom. V centru je trenutno pet otrok in mladostnikov z bridko izkušnjo v družini, ki upajo na lepšo prihodnost. Svojo zgodbo nam je zaupala Janja, ki je v kriznem centru od maja.

''V krizni center sem se zatekla zaradi neurejenih razmer v družini, in je to bila praktično edina primerna rešitev zame. Rada bi vam povedala, da je bil to eden najpomembnejših in najtežjih korakov v mojem življenju. Veste, zelo težko je, ko se zaradi nevzdržnih razmer doma odrečeš praktično vsemu in odideš od doma. Pretrgaš stike s prijatelji, družino … To je zelo težka preizkušnja. A šele tukaj sem spoznala, da vendarle obstajajo ljudje, ki te razumejo, ti stojijo ob strani, ti pomagajo. Zaradi strokovnih delavcev v centru sem postala bolj samozavestna in znam se postaviti zase, ko gre za moje dobro. Sem v četrtem letniku, počasi me čaka matura, nato pa študij specialne pedagogike. Rada bi namreč delala z otroki s posebnimi potrebami. In vem, da mi bo uspelo,'' je dejala Janja.

Vodja centra Simona Neuvirt Bokan pravi, da otroci, ki se zatečejo v krizni center, še naprej obiskujejo šolo in obšolske dejavnosti, da ne izgubijo stika s svojo socialno mrežo. "V centru živijo kot družina, kjer vsak prevzame svoj del odgovornosti," pojasnjuje in dodaja: ''Otrokom nudimo vso potrebno oskrbo. Želimo jim sporočiti, da so vredni, da so pomembni, da so unikatni. Vsak otrok je vreden, da se zanj potrudimo. Nikoli ne more biti otrok tisti, ki je odgovoren, tisti, ki je kriv za razmere v svoji družini. Za to nosimo odgovornost odrasli. V prvi vrsti starši oziroma tisti, ki skrbijo za otroka in mladostnika."

Dijakinja tretjega letnika Ines Šeruga pravi, da je v prvem letniku srednje šole v kriznem centru preživela devet najpomembnejših mesecev v svojem življenju. Tudi ona je poiskala pomoč zaradi hudih razmer v družini, in tega ne želi skrivati.

"Tukaj pa sem našla zavetišče in zelo dobre prijatelje, in ni me sram, da sem prišla sem. V teh devetih mesecih, ki sem jih preživela tukaj, ni bilo vedno lahko. Bili so vzponi in padci, ampak tukajšnji strokovni delavci so mi vedno pomagali naprej. Tako da je bilo na koncu vseeno lepo. Rada bi povedala, da so predstave, ki jih ima marsikdo o kriznem centru, zgrešene. Ko sem bila na poti sem, sem namreč mislila, da me bodo tukaj pričakale tečne starke, ki se znašajo nad otroki, kot v ameriških filmih. Pa sem se zelo motila. Tukaj so res vsi nadvse prijazni. Mene je pričakala sama vodja centra in me res lepo sprejela. Danes obiskujem tretji letnik, že dve leti zapored sem prav dobra učenka, in odkar sem bila tukaj, mi gre vse odlično od rok," je povedala Ines.

Otrokom in mladostnikom zato svetuje, naj nikar ne molčijo o svojih stiskah.

Cirila Sever,
Foto: Jože Herman