V Ljubljani so v preteklih letih precej truda vložili v to, da je Ljubljana postala do kolesarjev prijazno mesto. A kot poudarja predsednik društva Ljubljanska kolesarska mreža in arhitekt Gašper Žemva prostor za izboljšave še vedno ostaja.

"Mesto se je podredilo avtomobilu, življenje na ulicah pa se je skrilo pred zahtevami prometne pretočnosti in prometnih pravil," so besede, s katerimi je načrtovanje mestne prometne infrastrukture v preteklih desetletjih za MMC opisal predsednik društva Žemva. A na srečo je Ljubljana z leti do kolesarjev postala vse prijaznejša, saj je ljubljanska občina že naredila precej korakov v pravo smer pravi Žemva. Ta med pomembnejšimi pridobitvami izpostavlja preureditev Slovenske ceste in sistem izposoje koles Bicikelj.

Kot pravijo na oddelku za gospodarske dejavosti in promet Bicikelj trenutno vključuje 38 postaj in 380 koles, s katerim je bilo do konca avgusta 2016 opravljenih več kot 3,6 milijona voženj, letos in v prihodnjem letu pa načrtujejo postavitev še 20 novih postajališč.

Poleg izboljšav infrastrukture in sistema izposoje pa se vse več ljudi zaveda, da je kolesarjenje hiter in prijeten način gibanja v mestnem okolju. Zato ni nenavadno, da se je delež poti, opravljenih s kolesom, od leta 2009, ko je znašal 10 odstotkov, letos dvignil na skoraj 13 odstotkov.

Ljubljana se je tudi po zaslugi izboljšav na področju kolesarjenja uvrstila na lestvico 20 do kolesarjev prijaznih mest na svetu in zasedla 13. mesto. Na prvem mestu je Köbenhavn, kjer je delež opravljenih poti s kolesom leta 2014 znašal kar 45 odstotkov.

Kljub izboljšavam Žemva izpostavlja, da v društvu ugotavljajo, da so nekatere kolesarske površine speljane premalo preudarno. Kot je poudaril, je občina sicer izdala navodila za projektiranje kolesarskih površin, ki pa se jih vedno ne upošteva. "Žal se je že zgodilo, da so tudi nove površine za kolesarje nepravilno izvedene. To pa je škoda, saj je slaba kolesarska infrastruktura enako draga kot dobra, saniranje slabo izvedene kolesarske infrastrukture pa znova zahteva proračunska sredstva."

Pasti za kolesarje
Upoštevanje nerodno speljane kolesarske površine, pravi Žemva, pa ima lahko za kolesarja celo več slabosti kot neupoštevanje: "Takšna ureditev je na primer na Cesti Ljubljanske brigade. Če se upošteva signalizacijo za kolesarje, je treba prečkati štiri zelo prometne ceste. Če se signalizacije ne upošteva, ni treba prečkati niti ene zelo prometne ceste. Žal moramo kolesarji v tem primeru kršiti predpise, da pridemo na cilj varnejše."

Ravno zaradi takih primerov je Ljubljanska kolesarska mreža, ki sicer redno sodeluje z MOL-om, leta 2000 začela voditi seznam pasti za kolesarje, ki za kolesarje niso zgolj neudobne, ampak so lahko tudi nevarne. "Ta seznam moramo posodobiti, vendar lahko s precejšnjo gotovostjo ocenimo, da je od našega društva registriranih pasti za kolesarje na območju Ljubljane okoli 150," je povedal Žemva.

MOL sicer vsako leto odpravi več črnih kolesarskih točk, kolesarsko infrastrukturo pa posodabljajo in širijo tudi ob sanaciji že obstoječe infrastrukture, pa tudi ob gradnji novih cest in prenovi javnega prostora. Kot izboljšavo za kolesarje izpostavjajo tudi štiri kolesarske žepe, ki kolesarjem omogočajo, da se v križišču postavijo pred avtomobile in tako dobijo prednost pred avtomobili, kar omogoča varnejši in tekoč kolesarski promet. "Postavljamo nova stojala za priklenitev koles, predvsem na nedavno preurejenih javnih prostorih in na končnih postajališčih LPP – za spodbujanje večmodalnosti," so še sporočili. Na podlagi analize urbanega kolesarjenja v Ljubljani so oblikovali tudi kolesarsko strategijo, v kateri je do leta 2020 predvideno izvajanje številnih ukrepov.

Najbolj kritična je zima
Med črne točke so vključene tudi obnove kolesarskih stez, ki so na nekaterih mestih uničene in potrebne sanacije. A kot izpostavlja Žemva se glavna težava na področju kolesarske infrastrukture pojavi pozimi, saj je vzdrževanje v snežnih razmerah nezadostno. "Takrat se pogosto zgodi, da se sneg, ki je bil odstranjen s cestišč, odloži na kolesarske steze. Takšno početje onemogoča kolesarski promet in je prepovedano z zakonom," poudarja predsednik Ljubljanske kolesarske mreže.

Kljub pomislekom, da na nekaterih cestah ni dovolj prostora za kolesarske steze, je Žemva prepričan, da bi se prostor moral najti. "Manjkajoče kolesarske površine je nujno treba pravilno zarisati na mestnih vpadnicah (deli Tržaške in Šmartinske ceste), na notranjem mestnem obroču (Karlovška cesta, del Roške ceste, del Masarykove ceste), ter na Drenikovi ulici, ki povezuje dve vpadnici," kritične točke brez kolesarskih stez izpostavlja Žemva.

Kolesarji med bolj ogroženimi v prometu
A četudi bodo odpravljene vse pomanjkljivosti, bi se morali po mnenju ljubljanske policijske uprave kolesarji zavedati, da so med bolj ogroženimi udeleženci v prometu, ki lahko za svojo varnost največ naredijo sami, če upoštevajo signalizacijo in prometne predpise, saj so tako predvidljivejši. Podobnega mnenja je tudi Žemva, ki predvidljivost kolesarjev prav tako izpostavlja kot enega ključnih dejavnikov za zmanjšanje števila nesreč.