V anketi, ki so jo predstavniki Inštituta za študije stanovanj in prostora ter zadrug StanKoop in Zadrugator predstavili na novinarski konferenci, je sodelovalo približno 1000 prebivalcev Ljubljane. Z anketo so ugotovili, da se okoli 26 odstotkov odraslih prebivalcev prestolnice zanima za zadružna stanovanja.

Anketa je pokazala, da v Ljubljani obstajata potreba in interes za zadružna stanovanja, torej neke nove najemniške oblike, ki bi ponudile dostopno, varno in stabilno domovanje, je po koncu novinarske konference v izjavi za medije pojasnila sodelavka inštituta in članica zadruge Zadrugator Anja Lazar.

Prav tako se je 90 odstotkov anketirancev strinjalo, da so najemnine v Ljubljani previsoke. Primerna povprečna cena bi bila po njihovem mnenju postavljena pri približno 7,18 evra na kvadratni meter. To je skoraj dvakrat manj od trenutne povprečne tržne najemnine, je poudarila Lazar.

Zadružna stanovanja bi bila namenjena vsem, "ki trenutno težko pridejo do nekega kakovostnega domovanja, in vsem, ki si po drugi strani želijo tudi bolj skupnostne oblike bivanja, predvsem pa vsem, ki trenutno plačujejo oderuške najemnine in so prisiljeni pristajati na katastrofalne pogoje na najemniškem trgu", je pojasnila.

Posamezniki ustanovijo stanovanjsko zadrugo in se vanjo včlanijo, nato sklenejo dogovor z javnim akterjem, ki stanovanjski zadrugi omogoči ugoden dostop do zemljišča. Zadruga najame posojilo, s katerim na zemljišču zgradi večstanovanjsko stavbo z individualnimi stanovanjskimi enotami in skupnostnimi prostori. Zemljišče ostane v lasti mesta, medtem ko je stavba v lasti zadruge, je pojasnila Maša Hawlina z Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadrugatorja.

Ko nihče ni lastnik specifičnega stanovanja

Lastniki stanovanjske zadruge so vsi njeni člani, nihče pa ni lastnik specifičnega stanovanja. Stanovanje, v katerem živijo, stanovalci najemajo od zadruge za stroškovno najemnino, ki je nižja od tržne in je namenjena odplačevanju investicije.

Če se posameznik odloči izseliti iz zadružnega stanovanja, dobi povrnjen delež, ki ga je plačal na začetku, novo gospodinjstvo, ki zasede prazno mesto, pa znova prispeva neko lastno udeležbo, je dejala.

Stanovanjske zadruge so se po besedah nevladnikov v tujini že pozitivno uveljavile. V Zürichu tako zadružna stanovanja predstavljajo več kot 20 odstotkov vseh stanovanj, je poudarila Hawlina.

V teku trije pilotni projekti

Na novinarski konferenci so predstavili tudi tri pilotne projekte s področja zadružnih stanovanj – Zadrugator, StanKoop in Stanovalnica.

S projektom Stanovalnica merijo predvsem na novo generacijo starejših, ki si želi drugačne nastanitve. Trenutno se išče večja nepremičnina na območju Ljubljane, ki bi jo lahko preoblikovali v prostor za sobivanje, saj se to kaže kot proaktiven pristop k staranju, je predstavila Lazar.

Zadrugator deluje na področju Ljubljane, sodelujoči v projektu pa si zadruge predstavljajo kot orodje za dostopnejša stanovanja, pri čemer se osredotočajo na medgeneracijsko povezovanje. Projekt uživa podporo tako javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana kot republiškega stanovanjskega sklada, saj oba sklada vidita prednosti pri vzpostavitvi zadrug. Vendar jim pri uresničevanju projekta težave povzroča pomanjkanje zakonodajnega okvirja, saj trenutna slovenska zakonodaja onemogoča, da bi zadruga prejela stavbno pravico na javnem zemljišču, je opozorila Hawlina.

Z enako težavo se spopadajo tudi v Mariboru, je pojasnil podpredsednik zadruge StanKoop Matic Primc. Ob tem veliko upov polagajo v novo ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bo vodil Simon Maljevac. "Obetamo si, da bo ta vlada z novim ministrstvom naredila premike na področju zadružništva," je dejal.

Nevladniki si želijo, da ministrstvo nemudoma odločno pristopi k izvedbi pilotnih projektov in da se oblikuje zakonska podlaga, ki bo primerno podprla razvoj zadružnega stanovanjskega sektorja, je še poudarila Lazar.