Vodja projektov pri kulturnem društvu Prostorož Neja Kikelj pravi, da so se v društvu z območjem UKC-ja Ljubljana začeli ukvarjati že med epidemijo koronavirusa. Zaposleni na klinikah so namreč več malicali zunaj, zunaj pa so se zbirali tudi čakajoči na cepljenje, testiranje, obravnave in na obiske pacientov. Z analizo so ugotovili, da so te točke zbiranja slabo vzdrževane ali pa sploh ne.

Odločili so se, da začnejo izvajati majhen poseg v javni prostor, torej postavitev šestnajstih klopi na mestih, kjer je gostota uporabnikov največja.

V treh tednih so zbrali že 180 odzivov, večino med njimi so po njenih besedah podali zdravstveni delavci, ki sami zaznavajo, da so klopi na tem območju nujne.

Neja Kikelj si zato v prihodnje želi, da bi bil razmislek o odprtih, javnih in zelenih površinah sestavni del razvoja slovenskega zdravstva.

Ljubljanski podžupan Janez Koželj je klop oz. ulično pohištvo navedel kot eno od ključnih oprem javnega prostora. "Če ni klopi, je javni prostor samo prehoden," je dejal.

Ozelenitev javnega prostora

Ob tem je pomembno tudi to, da sta območje UKC-ja in trgovskega centra BTC v Ljubljani največja toplotna otoka z veliko obiskovalci. Takšne prostore bo treba začeti "ponaravljati" in vanje vgrajevati zelene oaze, s katerimi bo družba vsaj ublažila pritisk podnebnih sprememb, če jih že ni preprečila, je dodal.